Po smrti žene ob porodu prevzel skrb za četvorčke

Foto: zajem videa Upsomedia

O očku, ki je v enem dnevu izkusil največjo srečo ob rojstvu četverčkov in nesrečo, ko mu je dan po porodu umrla žena.

To naj bi bil najsrečnejši trenutek njunega življenja: Carlos Morales iz Arizone v ZDA je poljubil svojo ženo Erico, jo objel, ji povedal, da jo ima rad, nato pa sta se poslovila, ker je sledil porod četverčkov. Žal ni vedel, da je bilo to zadnjič, ko jo je videl živo, pišejo na spletnem portalu People.

»Tako sva bila vesela, da začenjava svojo družino,« pripoveduje 29-letni Carlos, »potem pa se je vse začelo podirati.« 36-letna žena Erica je v sedmem mesecu nosečnosti 15. januarja s carskim rezom rodila tri deklice in fantka, ki jih je spočela z umetno oploditvijo.

Novorojenčki so se rodili zdravi, njihova mamica pa je padla v hipovolemični šok zaradi velike izgube krvi. Naslednji dan je umrla, še preden je dobila priložnost, da bi svoje novorojenčke prijela v naročje.

Ne eden, štirje!

Carlos in Erica sta se spoznala pred devetimi leti na plesišču. »Nisem govoril angleško, ona pa ne špansko,« se je spominjal Carlos, »a povabil sem jo na ples in rekla je da.« Leto pozneje sta se poročila. Zelo kmalu sta si tudi želela otrok, ki pa jih ni bilo. Po spontanem splavu, ki je bil za par zelo boleč, sta ugotovila, da je bila Erica spet noseča, potem ko sta se odločila za zdravljenje neplodnosti.

Ko je šla Erica na prvi ultrazvočni pregled, so ugotovili, da ne nosi le enega, ampak štiri otroke. Zaradi tveganj pri večplodni nosečnosti je Carlos prevzel večino gospodinjskih opravil, k njima pa se je preselila tudi Ericina mati.

»Včasih moraš vse izročiti v Njegove roke«

Ericina nosečnost je potekala brez zapletov, ves čas nosečnosti je bila zdrava. Tri dni pred porodom so jo sprejeli v bolnišnico zaradi povišanega pritiska. 15. januarja je dobila popadke in Carlosu poslala kratko sporočilo, da želijo zdravniki sprožiti porod.

Ko so jima razložili, da bo porod predčasen, je Erica na svojem družabnem profilu zapisala: »Vedno hočem več, ampak včasih se moraš le usesti in se zahvaliti Bogu, da te je blagoslovil do te točke in popolnoma vse izročiti v njegove roke. Hvala za molitve in vse ostalo.«

»Preden je vstopila v porodno sobo, sva se fotografirala, posnela nekaj videov, obkrožali smo jo družina in prijatelji,« je bil vzhičen Carlos, »Rekel sem ji: “Spravimo te otročičke ven.”«

Zakonca sta se do konca odločala o imenu ene od deklic, za ostale tri sta imela izbrana. Mislila sta, da imata dovolj časa, da se odločita pozneje. V sobi, v kateri je bilo vsega skupaj 24 ljudi (zdravnikov, sester, družinskih članov in prijateljev), so se rodili štirje novorojenčki, ki so tehtali med enim in dvema kilogramoma. Za Carlosa je bil to eden najpomembnejši trenutkov življenja.

»Takrat sem pozabil, kako drago je lahko vzgajanje štirih otrok ali kako naporno bo lahko. Gledati Erico in otroke zdrave je bilo edino, o čemer sem lahko razmišljal. Bil sem navdušen nad našo prihodnostjo,« je povedal Carlos.

Od največjega veselja do največje žalosti

Erica, ki se je prebujala iz narkoze, je stisnila moževo roko, a ni še mogla govoriti. Carlos je stal ob njej, medtem ko so bili novorojenčki nadstropje višje.

Nenadoma je zaslišal alarm iz naprav in sestre, ki so tekle v sobo. Medicinsko osebje ga je prosilo, da zapusti prostor. Uro kasneje so mu povedali, da je Erica umrla. Njihove besede je slišal, ni pa jih mogel razumeti.

»Kako se je to lahko zgodilo? Vse je bilo v redu z njo, potem pa ne več. Bila je živa, nato pa je kar ni bilo več.« Vsak dan se sprašuje, ali je kaj takega, kar bi lahko storil, da bi jo obdržal pri življenju. Vzroka, zakaj je prišlo do krvavitve, zdravniki še niso odkrili.

Ko je v noči po njeni smrti sedel ob svojih otrocih, ga je medicinska sestra vprašala po njihovih imenih. Povedal je imena treh, za četrto deklico pa se je odločil, da jo bo poimenoval po ženi: Erica.

Življenje za otroke

Po vsem, kar je prestal, ga pokonci držijo prav otroci. Dva je kmalu odpeljal domov, dva pa je vsak dan obiskoval v bolnišnici, kjer se je udeležil tudi tečaja za starše: učili so ga vsega – od tega, kako jih okopati, hraniti, previjati in kako uskladiti njihov spanec.

»Vse, kar zdaj počnem, je za moje otroke. Najini družini in prijatelji me zelo podpirajo,« je povedal Carlos. Ena od prijateljic je celo odprla račun za zbiranje denarnih sredstev. Do danes je več kot devet tisoč ljudi zanje zbralo več kot 300 tisoč dolarjev.

Za Carlosa je težko razmišljati o prihodnosti, ko niti ne zmore še razumeti preteklosti. V veliko pomoč mu je vera. Pravi, da je, ko je prvič v rokah držal vse tri otroke, vedel, da jih iz nebes gleda Erica. »Imela je navado, da je zaplesala nek veseli ples in takrat sem vedel, da je to počela zraven mene,« je opisal Carlos.

Življenje po 8 letih

Četvorčki so danes zdravi devetletni otroci. Carlos pove, da mu je skozi vsa leta ob strani vseskozi stala širša družina in mu pomagala pri vzgoji in skrbi za otroke. Še zlasti Ericina mama in sestra.

Vir: people.com, dailymail.co.uk, gofundme.com