5 izzivov, ki jih starši najstnikov pred 20 leti nismo imeli, danes pa so velika težava

Foto: Shutterstock

Se vam zdi vzgoja najstnikov naporna? Ne skrbite, niste edini. Vzgoja najstnikov je skozi celotno zgodovino človeštva predstavljala staršem izziv. Ne samo staršem, temveč tudi odraščajočim najstnikom – od pritiska vrstnikov do vpliva kulture in iskanja, kaj v življenju želijo in kdo pravzaprav so.

Najstniki imajo svoje izzive in starši se moramo tega zavedati. Morda se s svojimi odraščajočimi otroki ne bomo strinjali, jih bomo pa morda bolje razumeli, ko bomo spoznali, s čim vse se morajo soočati.

V zadnjih dvajsetih letih smo priča novim pojavom, ki do zdaj v zgodovini niso bili prisotni. Dandanes pa zaznamujejo tako nas kot tudi naše otroke. Če jim hočemo pomagati, si najprej ozavestimo, kaj preži na naše najstnike.

Neprimerna in hitro dostopna vsebina na spletu

Internet in spletne storitve so prinesli veliko napredka in nam na mnogih področjih olajšali življenje. Lahko so čudoviti viri novih znanj in veščin, a na žalost tudi najhitrejši in najlažji dostop do neprimernih vsebin.

Do nasilnih, neprimernih in spolnih prizorov ter video posnetkov pridejo naši otroci celo nevede in pomotoma, medtem ko brskajo po spletu.

Medtem ko so nas kot otroke opozarjali na izprijence na ulicah, se starši zdaj soočamo s tem, da moramo otroke zaščititi pred slabimi ljudmi na internetu. Takšnih, ki preko spleta napeljujejo mlade k samomorom, tatvinam in slabim dejanjem je vse več. Vodi jih hiter zaslužek in podarjanje čim večjega užitka v vsem. Otroci so v svojem ranljivem obdobju zelo naivni in hitro zapadejo v njihove spletke.

Če jim hočemo pomagati, si najprej ozavestimo, kaj preži na naše najstnike.

Starši ne moremo nenehno spremljati, kaj vse najstniki gledajo, vendar pa smo jih dolžni zaščititi s tem, da z določenimi pravili vzpostavimo meje in omejitve, ki zmanjšajo verjetnost, da bodo neprimerne vsebine odkrili ali nanje naleteli.

Na primer zelo primerna strategija je, da zaslone premaknemo v skupne prostore in da omejimo čas za ekrani.

Ključnega pomena je tudi, da vzpostavimo odprt pogovor, ki omogoči, da se najstniki lahko obrnejo na nas, če naletijo na razburljivo gradivo. Zgodaj se pogovorimo o tem, kaj je primerno starosti in razložimo posledice, če do določenih vsebin pridejo prezgodaj.

Lažne novice

Skupaj z vseprisotnostjo pametnih telefonov so na žalost ljudje pridobili tudi možnost deljenja lažnih informacij. Po poročanju portala Common Sense Media je 31 % otrok, starih od 10 do 18 let, ki so v šestmesečnem obdobju delili novico, pozneje ugotovilo, da je bila novica lažna. Škodljive napačne informacije se lahko hitro širijo in povzročijo veliko škode.

Večno zadovoljevanje potreb in želja, da bi otrokom v vsem ustregli, pripelje prav do nasprotnega učinka.

Starši se s svojimi najstniki pogovarjajmo o tem, kateri viri so zanesljivi in kateri ne. Povejmo jim za lažno poročanje in jih naučimo presojati, kaj je res in kaj ni. Najstniki imajo seveda raje družabne medije kot tradicionalne medijske vire ter včasih niti nimajo občutka, da družbeni mediji prikazujejo zgolj eno plat medalje.

Zato je dobro, da starši navadimo otroke na branje in gledanje zanesljivih in tradicionalnih virov, ki jim sami zaupamo ter o njih z otroki debatiramo. S tem jim pomagamo, da zgodaj začnejo razločevati med tem, kaj je res in kaj ni ali pa vsaj, da informacije preverijo.

Zasvojenost s socialnimi mediji

Tudi našim otrokom ni lahko. Po eni strani so izključeni iz družbe, če ne spremljajo socialnih medijev, po drugi pa je nevarnost, da jih zasvojijo socialni kanali, zelo velika.

Facebook je bil ustanovljen leta 2004, Twitter pa leta 2006, uporaba družbenih medijev pa je postala vseprisotna vse od pojava iPhone-a leta 2007. Ker se večina evropskih najstnikov kadarkoli in kjerkoli poveže z družabnimi omrežji, je telefon postal najpomembnejši pripomoček v življenju najstnikov. V povprečju svoje telefone na dan preverijo več kot 150-krat in mnogi izmed njih ob omejitvah doživljajo resne stiske.

Starši lahko najstnikom nudimo dober zgled tako, da omejimo svojo lastno uporabo v družbenih medijih. Ustvarjanje in vzdrževanje meja, kot je na primer prepoved izklopa zaslonov med obroki ali v času druženja, je nujna. Najboljše zdravilo proti zasvojenosti s telefoni pa je tudi to, da jim pametnega telefona ne kupujemo pred 15. letom.

Pritiski k popolnosti

Ne dolgo nazaj, morda še manj kot pred dvajsetimi leti, so starši na svoje otroke gledali popolnoma drugače kot danes. V današnjem času pa je vedno več staršev, ki ima malo otrok, vendar od njih pričakujejo popolnost. Najboljši v športu, najboljši v šoli, najboljši povsod. Otrok je njihov “projekt”, preko katerega uresničujejo svoje neuresničene sanje.

Starši začnejo s pritiski že v zgodnji mladosti. Pri treh letih morajo otroci obiskovati najmanj dve dejavnosti poleg vrtca in pogosto večkrat na teden. Sodobna družba je hitro prepoznala zaslužkarstvo in je ambicioznost staršev obrnila v svojo smer – otroci začnejo s tekmovanji in dosežki že v rani mladosti in prosto igro zamenjajo vodene dejavnosti.

Morda otroku nekaj časa še uspeva zadovoljevati predstave staršev, pa vendar je ravno najstniško obdobje tisto, ko se otrok začne pospešeno upirati. Morda upor ni niti viden navzven, ampak otrok doživlja napade panike, stisk in depresije.

Starši, pustimo otrokom mladost in otroštvo. Saj je dobro, da smo ambiciozni. A vse v zdravih mejah.

Otrokomanija

V mnogih družinah so otroci postali središče sveta. Starša nista več na prvem mestu, njun odnos ni pomemben, pomembno je zgolj to, da bo njun otrok imel vsega dovolj in da bo vedno srečen.

Seveda si vsi starši želimo, da so naši otroci srečni. Večno zadovoljevanje potreb in želja, da bi otrokom v vsem ustregli, pripelje prav do nasprotnega učinka. Otrok postane zahteven in nehvaležen, nič več ni dovolj dobro in nič več ga ne zabava.

Če to stopnjujemo do najstniških let, je zelo verjetna posledica, da bo otrok skušal najti kaj, kar ga bo premaknilo, zbudilo in večja verjetnost je, da bo poskusil preko nedovoljenih substanc »poživiti« svoj vsakdan.

Zato le zmerno – ljubezen ne pomeni, da vedno vse imaš, ampak da znamo otrok naučiti ceniti nas, sebe in svet okoli njega. Tudi tako, da mu kdaj česa ne dovolimo.

Delno povzeto po: https://www.businessinsider.com/

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja