»Če hočeta moški in ženska rešiti svoje težave, se morata več pogovarjati, več poslušati, se bolje spoznati, se bolj ljubiti,« je povedal papež med sredino katehezo.
Le na tak način in s pomočjo Božje milosti je namreč mogoče načrtovati zakonsko zvezo za vse življenje. Zakonska zveza je namreč resna stvar – za vse, ne le za vernike, je opozoril papež.
Moški in ženska kot par sta podoba Boga, je povedal papež. Poudaril je, da sta moški in ženska vrhunec božjega stvarjenja, ki se med seboj bogatita in dopolnjujeta.
Papež je odprl tudi vprašanje teorije spola, ki je po njegovem mnenju morda izraz frustracije, saj hoče izbrisati razlike med spoloma, ker se z njimi ne znamo več soočiti. A »zanikanje razlike med spoloma je težava in ne rešitev,« je poudaril.
Papež je omenil dve področji, na katerih moramo biti dejavni. Najprej moramo dati večjo veljavo ženskemu glasu tako v družbi kot v Cerkvi, če želimo vzpostaviti vzajemnost med moškim in žensko. Pri tem si za zgled lahko vzamemo Jezusa in njegov odnos do žensk v času, ki je bil ženskam še precej bolj nenaklonjen kot je današnji.
Drugo področje je zaveza med moškim in žensko, v kateri pogosto prihaja do konfliktov zaradi izgubljenega zaupanja v Boga. Zemlja bo bolj ubrana, ko bosta moški in ženska dobro živela zavezo, je zaključil papež.
Vabimo vas k branju celotne kateheze.
***** ***** *****
Dragi bratje in sestre, pozdravljeni!
Razlika med moškim in žensko ni namenjena nasprotju ali podrejenosti, ampak občestvu in rojevanju, vedno po Božji podobi in podobnosti.
Današnja kateheza bo posvečena glavnemu vidiku družinske tematike: čudovitemu daru, ki nam ga je dal Bog, ko je ustvaril moškega in žensko in zakrament svetega zakona. V tej in naslednji katehezi se bomo ukvarjali z razlikami in dopolnjevanjem med moškim in žensko, ki sta vrhunec božjega stvarjenja. Še dve katehezi, ki bosta sledili, pa bosta obravnavali druge vidike zakona.
Začnimo s kratkim komentarjem prvega poročila o stvarjenju iz Geneze. Tam beremo, da je Bog, potem ko je ustvaril vesolje in vsa živa bitja, ustvaril svojo mojstrovino – človeško bitje po svoji podobi: »Po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril.« (1 Mz 1,27). Tako je rečeno v Genezi.
Moški in ženska sta skupaj podoba Boga
Kot vemo, se razlika med spoloma pojavlja pri dolgi vrsti živih bitij v mnogih življenjskih oblikah. A samo pri moškem in ženski nosi v sebi Božjo podobo in podobnost. Svetopisemski odlomek to v dveh vrsticah ponovi kar trikrat (gl. 1 Mz 1,26-27): moški in ženska sta podobi Boga in sta mu podobna.
Zanikanje razlike med spoloma je težava in ne rešitev.
To pomeni, da ni moški sam podoba Boga, niti ni ženska sama podoba Boga, ampak sta moški in ženska kot par podoba Boga. Razlika med moškim in žensko ni namenjena nasprotju ali podrejenosti, ampak občestvu in rojevanju, vedno po Božji podobi in podobnosti.
Iz izkušnje vemo: če hoče človek bolje spoznati samega sebe in se skladno razvijati, potrebuje vzajemnost med moškim in žensko. Kadar tega ni, so vidne posledice. Ustvarjeni smo, da poslušamo drug drugega in drug drugemu pomagamo. Rečemo lahko, da brez vzajemne obogatitve v tem odnosu – v razmišljanju in delovanju, v čustvih in dejanjih, tudi v veri – dva ne moreta do kraja razumeti, kaj pomeni biti moški in ženska.
Je teorija spola odraz frustracije?
Sodobna moderna kultura je odprla nov prostor, novo svobodo in novo globino pri obogatitvi in razumevanju te razlike. Prav tako pa je vnesla dvome in veliko nezaupanja. Sprašujem se na primer, ali ni tako imenovana teorija spola tudi odraz frustracije in vdanosti v usodo, ki hoče izbrisati razliko med spoloma, ker se z njo ne zna več soočiti.
Moški in ženska se morata več pogovarjati in se bolj ljubiti
Da, s tem tvegamo korak nazaj. Zanikanje razlike med spoloma je težava in ne rešitev. Če hočeta moški in ženska rešiti svoje težave, se morata več pogovarjati, več poslušati, se bolje spoznati, se bolj ljubiti. Drug z drugim morata ravnati s spoštovanjem in prijateljsko sodelovati.
Zakonska zveza je resna stvar
Nujno je, da se ženski ne le bolj prisluhne, ampak da dobi njen glas resnično težo, da se ji prizna veljavo v družbi in Cerkvi.
S takšno človeško osnovo in s podporo Božje milosti je mogoče načrtovati zakonsko in družinsko zvezo za vse življenje. Zakonska in družinska zveza je resna stvar, in sicer za vse, ne samo za vernike! Pozivam vse intelektualce, naj se tej temi ne izogibajo, kot da bi bila drugotnega pomena v prizadevanju za svobodnejšo in pravičnejšo družbo.
Bog je zaupal zemljo zavezi med moškim in žensko. Človekov neuspeh siromaši svet za družinske vezi in zatemnjuje nebo upanja. Znamenja so zaskrbljujoča in jih že vidimo. Izpostavil bi dve področji izmed mnogih, na katerih moramo biti po mojem nujno dejavni.
Ženskam je treba priznati veljavo v družbi in Cerkvi
Najprej je treba nedvomno storiti mnogo več v prid ženske, če želimo ponovno dati več moči vzajemnosti med moškim in žensko. Nujno je namreč, da se ženski ne le bolj prisluhne, ampak da dobi njen glas resnično težo, da se ji prizna veljavo v družbi in Cerkvi.
Na enak način, kot je Jezus obravnaval žensko v okolju, ki ji je bilo še manj naklonjeno od našega. V tistem času je bila ženska namreč v drugorazrednem položaju; Jezus pa jo je obravnaval na način, ki osvetljuje pot. Ta vodi daleč, po njej pa smo prehodili le majhen del. Še vedno nismo dojeli globine »ženskega genija«, stvari, ki jih ženska lahko da naši družbi in tudi nam, saj zna videti stvari z drugačnimi očmi, ki dopolnjujejo miselnost moških. To je pot, ki jo moramo prehoditi z več ustvarjalnosti in drznosti.
Konflikti med moškim in žensko so posledica izgubljenega zaupanja v Boga
Nedvomno storiti mnogo več v prid ženske, če želimo ponovno dati več moči vzajemnosti med moškim in žensko.
Drugo področje pa se nanaša na vidik moškega in ženske, ki sta ustvarjena po podobi Boga. Sprašujem se, ali ni kriza splošnega zaupanja v Boga, ki nam zelo škoduje in ki je povzročila bolezen vdanosti v nejevernost in cinizem, povezana tudi s krizo zaveze med moškim in žensko. Svetopisemska pripoved nam namreč s simbolično upodobitvijo zemeljskega raja in izvirnega greha govori ravno o tem, da se občestvo z Bogom zrcali v občestvu človeškega para. Izguba zaupanja v nebeškega Očeta povzroča razkol in spore med moškim in žensko.
Dobra zaveza med moškim in žensko zemljo napolnjuje z ubranostjo
Iz tega izhaja velika odgovornost Cerkve, vseh vernikov, predvsem pa vernih družin, da ponovno odkrijemo lepoto stvariteljskega načrta, ki podobo Boga vpisuje tudi v zavezo med moškim in žensko. Zemlja se napolni z ubranostjo in zaupanjem, kadar moški in ženska dobro živita to zavezo. Če moški in ženska skupaj iščeta zavezo med sabo in z Bogom, jo brez dvoma najdeta. Jezus nas izrecno spodbuja k pričevanju o tej lepoti, ki je podoba Boga.
Vir: Radio Vatikan
Mednaslovi in poudarki so uredniški.
Foto: bigstockphoto
