Papež Frančišek staršem svetuje, naj za družinsko mizo prepovejo pametne telefone, računalnike in televizijo. Šele takrat, ko se družina za skupno mizo, kjer se pogovarja in povezuje, namreč postane »prava družina«.
O tem je papež spregovoril ta teden v katehezi o družini ob tradicionalni sredini avdienci. Nekaj poudarkov:
- Papež Frančišek je dejal, da je zbiranje pri družinski mizi zanesljiv pokazatelj zdravih medsebojnih odnosov.
- Poudaril je, da otroci, ki za mizo strmijo v računalnik ali telefon, niso družina, ampak kot internat.
- Zbiranje za mizo je temelj krščanstva. Jezus je Nebeško kraljestvo primerjal z gostijo, večerjo je izbral tudi za postavitev evharistije, pravi papež. Družinska in evharistična gostija tudi danes gradita mostove sprejemanja in ljubezni.
- Papež je posebej opozoril, da pri mizi ne sme vladati tišina, ki »ni samostanska, ampak sebična«.
- Opozoril je tudi na nepravično porazdelitev dobrin, saj smo v bogatih deželah pri hrani nezmerni, medtem ko je v revnih družinah primanjkuje.
- Ob koncu je povedal, da lahko krščanske družine sodelujejo z evharistično milostjo, ki ustvarja novo občestvo, ki vključuje in rešuje.
Vabimo vas k branju celotne kateheze.
Dragi bratje in sestre, pozdravljeni!
Zbiranje pri skupni mizi je zanesljiv pokazatelj zdravih medsebojnih odnosov.
Danes bomo razmišljali o značilnosti družinskega življenja, ki se je naučimo že v prvih letih življenja: zbiranje pri skupni mizi, torej sposobnost deljenja življenjskih dobrin in hkrati veselja, da to lahko počnemo. Deliti in znati deliti je dragocena vrlina! Njen simbol, njena »podoba« je družina, ki se zbere okrog domače mize.
Družina, ki ne jé skupaj ali se za mizo ukvarja s pametnimi telefoni, ni družina
Družinski obrok – ne le hrana, ampak tudi podelitev čustev, pripovedi, dogodkov … – je temeljna izkušnja. Ob določenem prazniku, rojstnem dnevu ali obletnici se družina zbere pri mizi. V nekaterih kulturah je takšna navada tudi ob smrti v družini, s čimer ostanemo blizu žalujočim, ki so izgubili člana družine.
Zbiranje pri skupni mizi je zanesljiv pokazatelj zdravih medsebojnih odnosov. Če so v družini težave ali skrite rane, pri mizi to takoj zaznamo. Družina, ki skoraj nikoli ne jé skupaj ali pa se njeni člani za mizo ne pogovarjajo, ampak gledajo v televizijo ali pametni telefon, je bolj malo družina.
Kadar otroci za mizo strmijo v računalnik ali prenosni telefon in se ne poslušajo, to ni družina, ampak internat!
Zbiranje pri mizi je temelj krščanstva: družina je »pri maši« doma
Kot vemo, je krščanstvo posebej poklicano h gostiji, k zbiranju pri mizi. Gospod Jezus je z veseljem učil ob mizi in včasih je Božje kraljestvo opisoval kot praznično gostijo. Jezus je izbral večerjo tudi takrat, ko je učencem izročil svojo duhovno oporoko, povzeto v dejanju njegove žrtve: v daru njegovega Telesa in Krvi, ki sta jed in pijača zveličanja in ki hranita resnično in trajno ljubezen.
Če so v družini težave ali skrite rane, pri mizi to takoj zaznamo.
S tega vidika lahko torej rečemo, da je družina »pri maši doma«, saj lastno izkušnjo gostije prinaša k evharistiji in jo odpira za milost vesoljne gostije, ki izvira iz Božje ljubezni do sveta. Ob udeležbi pri evharistiji se družina očisti skušnjave, da bi se zaprla sama vase. Okrepi se v ljubezni in zvestobi ter razširi meje svojega bratstva v skladu z Jezusovim srcem.
Evharistična gostija nahrani in obnovi vse, tudi slabotne in razočarane
V našem času, ki ga zaznamujejo zaprtost in številni zidovi, postane obed, ki ga družina pripravi, evharistija pa razširi, ključna priložnost. Evharistija in družine, ki se z njo hranijo, lahko premagajo zaprtost in zgradijo mostove sprejemanja in ljubezni.
Da, obhajanje evharistije v Cerkvi družin, ki so zmožne biti živi kvas gostije in vzajemnega gostoljubja, je šola človeškega vključevanja, ki se ne boji meja!
Ni malih, sirot, slabotnih, nezaščitenih, ranjenih in razočaranih, obupanih in zapuščenih, ki jih evharistična gostija družin ne bi mogla nahraniti, obnoviti, zaščititi ali sprejeti.
Očetje, zaščitite vse otroke, ne le svojih!
Lažje bomo razumeli, če se spomnimo družinskih kreposti. Vsi vemo, kakšni čudeži se lahko zgodijo z materinim pogledom in pozornostjo, z nego in skrbjo za druge otroke, poleg svojih lastnih. Še pred kratkim je bila ena mama dovolj za vse otroke na dvorišču!
Dobro vemo tudi, kakšno moč dobi narod, v katerem so očetje pripravljeni zaščititi otroke vseh, saj otroke vidijo kot skupno dobro, zato so srečni in ponosni, da jih lahko varujejo.
Pri mizi ne sme biti tišine
Družina, ki skoraj nikoli ne jé skupaj ali pa se njeni člani za mizo ne pogovarjajo, ampak gledajo v televizijo ali pametni telefon, je bolj malo družina.
Danes številna družbena okolja postavljajo ovire družinskemu sobivanju. Res je, danes ni lahko, a treba je najti način, da nadoknadimo zamujeno. Za mizo se pogovarjajmo in poslušajmo. Brez tišine, ki ni samostanska, ampak sebična, saj vsak misli nase ali na televizijo in računalnik, zaradi česar se ne pogovarjamo. Ne, ne tišine!
Treba je obuditi navado družine, ki se z veseljem zbira pri mizi, tako da se prilagodimo našemu času. Zdi se, kot da je to nekaj, kar lahko kupimo in prodamo, toda tukaj gre za nekaj drugega.
V bogatih deželah smo pri hrani nezmerni, v revnih je nimajo dovolj
Hrana ni vedno simbol pravilne porazdelitve dobrin, ki zmore doseči tudi tistega, ki nima ne kruha ne ljubezni. V bogatih državah smo vajeni prekomernega zapravljanja za hrano, nato pa ponovno zapravljamo, da bi odpravili posledice svoje nezmernosti. To nespametno početje odvrača našo pozornost od resnične lakote telesa in duše.
Kadar ni prazničnega razpoloženja za mizo, se prikrade sebičnost, vsak misli le nase. Posebej zato, ker so jo reklame spremenile v hrepenenje po prigrizku in željo po sladkem. Medtem ko se številni bratje in sestre ne morejo usesti za mizo. To je sramota!
Krščanske družine sodelujejo z milostjo evharistije, ki ustvarja občestvo
V našem času, ki ga zaznamujejo zaprtost in številni zidovi, postane obed, ki ga družina pripravi, evharistija pa razširi, ključna priložnost.
Ozrimo se na skrivnost evharistične gostije. Gospod razlomi svoje Telo in prelije svojo Kri za vse. Prav nobene delitve ni, ki bi se lahko uprla tej evharistični žrtvi, od nje nas lahko loči le drža nezvestobe in zavezništva z zlom. Vsakršna druga oddaljenost se ne more upreti nezaščiteni moči razlomljenega kruha in prelitega vina, zakramentu edinega Gospodovega telesa.
Živa in življenjska zaveza krščanskih družin, ki z energičnostjo svoje gostoljubnosti podpira in objema vsakdanje napore in veselje, sodeluje z milostjo evharistije, ki je zmožna ustvariti vselej novo občestvo s svojo močjo, ki vključuje in rešuje.
Krščanska družina prav s tem izkaže polnost svojega resničnega obzorja, ki je obzorje Cerkve, Matere vseh ljudi, vseh zapuščenih in izključenih, ne glede na narod. Molimo, da bi družinski skupni obedi lahko rasli in zoreli v milostnem času bližajočega se svetega leta usmiljenja.
Mednaslovi in poudarki so uredniški.
Prevod: Eva Markovič
Vir: vatican.va
Foto: chipsrestaurants.com, huffingtonpost.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
