Padec s konja ti življenje obrne na glavo, kar pa ni nujno slabo

Vir: : www.christopherreeve.org; Caravaggio (Spreobrnitev na poti v Damask)

Padci s konjev se dogajajo praktično vsakodnevno. Nekateri padci pustijo zgolj praske pri jahalcu, drugi pa ga trajno zaznamujejo. Eden izmed najbolj znanih padcev s konja je zagotovo padec filmskega igralca Christopherja Reeva, ki je pred tem v štirih filmih upodobil Supermana, nato pa je leta 1995 po padcu s konja ostal paraliziran od vratu navzdol.

Kljub tragični nesreči pa Reeva to ni ustavilo in je, kljub dejstvu, da je ob padcu s konja postal tetraplegik in prikovan na invalidski voziček, igral še v nekaterih filmih, obenem pa je postal borec za pravice invalidov ter ustanovil fundacijo, katere glavni namen so raziskave in zdravljenje poškodb hrbtenjače.

Bog ne bo nikoli obupal nad tabo

Več kot 1900 let pred zgoraj opisanim padcem je svoj padec s konja doživel tudi današnji slavljenec, sveti Pavel. Ta se je iz preganjalca kristjanov spreobrnil in »preobrazil« v enega izmed najbolj gorečih privržencev nauka Jezusa Kristusa. Pri tem je bil ključen njegov padec s konja, ki pa ni le simbol tega, da se je potrebno po vsakem padcu pobrati in nadaljevati pot, ampak tudi priložnost, da se zavedamo dejstva, da Bog nad nikomer ne dvigne svojih rok, ampak vztraja in ponudi »drugo priložnost«.

Savlu (kasneje Pavlu), ki je preganjal kristjane, je namenil konja, ki ga je vrgel na tla in tako poskrbel, da je Savel nadaljeval po poti, ki ga je peljala k spreobrnjenju.

Bog tudi nam namenja »konje,« ki nas vržejo po tleh: težke preizkušnje, življenjske odločitve, hkrati pa tudi drobne trenutke v vsakodnevnem življenju, ki nam kažejo, da mogoče naša pot ni prava, da potrebujemo spremembo. Vprašanje je le, ali te naše padce s konjev prepoznamo in ali se nato odločimo, da se želimo pobrati in nekaj spremeniti.

Vsakega čaka njegov konj, ki ga bo vrgel na tla

Ampak kako deluje takšna spreobrnitev? Na ukaz? Na klik? Je dovolj odločitev, da bom po padcu nekaj spremenil v svojem življenju? Še zdaleč ne.

Najprej je potrebno spoznanje, da je čas za drugačno pot. Pretekle napake pustimo za sabo, pomembno je le, kako bomo stopali dalje. Nato je pomemben del, da osmislimo novo pot (zakaj je potrebno, da v življenju nekaj spremenimo). Po tem sledi odločitev, ki je pogosto povezana s tveganjem, ker ne vemo, kaj bo nova pot prinesla. Za odločitvijo pogosto pridejo kakšna boleča spoznanja oz. bolečina na novi poti, ko spoznavamo, da je potrebno na tej poti tudi kaj žrtvovati. In vse to pripelje do »klika,« ko iz starih navad, vzorcev in ravnanj zaživimo bolj osvobojeni grešnosti iz preteklosti.

Lahko smo Superman za naše bližnje. Včasih je za to potrebno le pasti na tla.

Padci s konjev nas čakajo, pa ne zato, ker bi nam Bog želel prizadejati bolečino, ampak zato, ker nam želi pokazati, da, ne glede na našo grešnost, naše napake in naše zmote, nad nami nikoli ne bo obupal.

Tudi mi smo lahko Supermani v vsakodnevnem življenju

Christopher Reeve je resda upodobil Supermana na filmskem platnu, toda po padcu s konja je postal Superman tudi v resničnem življenju, kot navdih in opora milijonom ljudi po svetu.

Tudi vsi mi smo lahko navdih in opora. Lahko dajemo upanje in ljubezen. Lahko smo super junaki naših bližnjih. Včasih je za to potrebno le pasti s konja.

In če je Bog namenil padec svetemu Pavlu in mu s tem omogočil spoznanje neskončnega Božjega usmiljenja, toliko bolj smo lahko prepričani, da nam Bog ne bo preprečil bolečine ob padcu s konja, ampak nam bo stal ob strani, ko se bomo po padcu pobirali in stopali na novo pot. 


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.