Otroku je dolgčas? Super, to je dober znak!

Vir: Shutterstock

Ko naši otroci začnejo tarnati, da jim je dolgčas, starši običajno postanemo slabe volje. Jezni. Prestrašeni. Aktivni namesto njih. A na dolgčas lahko pogledamo tudi drugače. Z veseljem. Razmislek in izziv tudi za postni čas!

Ko Avital Schreiber Levy, trenerka starševstva v preprostosti, sliši pritoževanje svojih otrok, da jim je dolgčas, se sprva kar naježi. Po glavi ji švigajo nejevoljne misli: »Kako so lahko tako razvajeni? Vse igrače in dejavnosti, ki smo jim jih priskrbeli, vse to preobilje v njihovih življenjih – in še jim ni dovolj?!«

Potem pa se spomni na to, od kod pravzaprav izvira velik del njene nejevolje – dolgčas je v naši zahodni kulturi stalne zaposlenosti dobil resnično slab sloves. Dejavnost je edino, kar zares šteje. In takoj ko se znajdemo v trenutku praznine, nas pograbi panika: Zapravljamo čas!!! Ne bomo uspeli opraviti vsega! Zaostajamo …

Dolgčas je v naši zahodni kulturi stalne zaposlenosti dobil resnično slab sloves. Dejavnost je edino, kar zares šteje.

Sama se temu vsaj deloma uspe upreti s prakticiranjem meditacije in drugih stvari, ki jo iztržejo iz neprestanega hlastanja za naslednjo aktivnostjo in postavijo v sedanji trenutek, tišino, razmislek

Ker si te sposobnosti zelo želi tudi za svoje otroke, sta ji blizu filozofija »počasnega starševstva« (slow parenting) in »gibanje za počasnejši način življenja« (slow movement). Gre za pristop k življenju in starševstvu, v katerem hitrejše ni nujno boljše. Sloni na prepričanju, da otroci in ljudje na splošno rabimo manj načrtovanih dejavnosti in več časa v naravi, manj vzpenjanja po lestvicah in več trenutkov, ko se ustavimo, da povohamo rože, manj stalne zabave in več notranjega miru.

V tej življenjski filozofiji pa tudi dolgčas dobi drugačen predznak. Schreiber Levyjeva v besedah »dolgčas mi je« sedaj prepoznava predvsem nekakšen klic na pomoč, klic, ki sporoča, da otrok v tistem trenutku nima ničesar dovolj vznemirljivega, zanimivega, dražečega, kar bi ga povsem preplavilo z občutenjem zaposlenosti. In to je dobro.

Schreiber Levyjeva se je v tem duhu odločila za nov pristop k dolgčasu, ki vključuje naslednje:

1. Dolgčas je zibelka ustvarjalnosti

In reševanja problemov. Glejte nanj kot na stanje čistosti ali prazno platno, ki nas vabi k razmisleku in ustvarjanju. Morda bi lahko tak čas – čas dolgčasa, prazen, nestrukturiran čas – z veseljem vsak dan sprejeli v svoje življenje kot nekaj rednega in običajnega.

2. Ne skušajte otrok obvarovati pred dolgčasom   

Če rešujete dolgčas otrok s tem, da jim ponudite spisek idej ali skušate takoj organizirati dejavnost zanje, jih kastrirate v njihovih lastnih sposobnostih za reševanje problemov in spodkopavate njihovo kompetentnost za to, da sami oblikujejo svoj čas.  

3. K dolgčasu pristopajte s sočutjem

Če se ob tem, da »se dolgočasijo«, razjezite ali jim začnete pridigati, kako se otroci v Afriki nikoli ne dolgočasijo, v njih samo prebudite občutke osramočenosti in jim prav nič ne pomagate. Skušajte se vživeti vanje, jim ponuditi svoj odziv ali za njimi ponovite: »Torej ne veš, kaj bi zdaj počel.« Ali pa povedano samo vzemite na znanje z iskrenim: »Hmmm.«

4. Spodbujajte jih k temu, naj enostavno »bodo«

Vam je tišina neprijetna? Meni vem, da je. A sem se tudi naučila, da je dar, ki ga moram ceniti. Če torej moj otrok gleda v strop, zapravlja čas, čečka ali se leno valja po postelji, se moram vedno znova opomniti, da je to čisto dobra stvar. Ne kritizirajte otroka, ker »ničesar ne počne«. Večina se nas bo namreč morala celo odraslo dobo poskušati učiti, kako naj ne počnemo ničesar.  

5. Povabila k dejavnostim pustite odprta, brez navodil

Če vaš otrok zares potrebuje pomoč, namesto da se začnete na vse pretege truditi in sestavljati cel spisek dejavnosti, naredite samo drobno spremembo – odprite okno, zaigrajte nekaj glasbe, položite knjigo ali sestavljanko na mizo – brez kakršnih koli komentarjev. Začnite z majhnimi stvarmi, preden se prelevite v vsemogočno mamo – rešiteljico. Naj sami prepoznajo drobne namige in jim sledijo v svojem lastnem tempu.

6. Ne prekinjajte

Ko je otrok zatopljen v neko lastno dejavnost – ne prekinjajte in ne komentirajte. To bo zmotilo njegov fokus in tok in ga navadilo, da bo stalno v pričakovanju naslednjega senzornega dražljaja, naslednje motnje. Ne motite jih in manj bodo dovzetni za motnje.

7. Manj načrtujte

Greste v muzej? V park? Na igralni zmenek? Lepo. A naj bo to edina načrtovana dejavnost v dnevu. Ali pa kar v tednu. Privoščite si veliko več časa, da samo ste, in vaši otroci bodo razvili svoj lastni notranji sistem za upravljanje s tem časom.

8. Vzemite si čas

Ko greste v muzej, v park ali na obisk, ne bodite naravnani na »moramo videti/izkoristiti vse«. Vem, da je težko biti tako naravnan, ko si plačal drago vstopnino, otrok pa se želi ves čas samo spuščati po toboganu (kot takrat, ko mu kupite drago darilo, njemu pa je najbolj zanimiva škatla). A pomembno je, da najprej samim sebi, potem pa tudi otrokom, predate sporočilo, da ima vsaka dejavnost svojo lastno vrednost in da se nam nikamor ne mudi, da bi »opravili/doživeli vse« za ceno tega, da stvari tudi zares v polnosti izkušamo.

9. Bodite zgled umirjenosti

Kdaj so vas otroci nazadnje videli, kako v miru uživate v svoji skodelici čaja? Ali v branju knjige? Ali v meditaciji/molitvi ali poslušanju glasbe? Počnite to vpričo njih. Seveda bodo v začetku plezali po vas in vas ogovarjali – ampak zaupajte, da so sposobni dojeti, za kaj gre, če boste to vseeno počeli.

10. Dopustite svojim otrokom, da imajo čas samo zase

Čas zase je luksuz, po katerem starši pogosto hrepenimo. Ne zavedamo pa se, da po tem včasih hrepenijo tudi otroci (celo najmlajši). Seveda se hočejo počutiti varne in vedeti, da smo tam zanje – nikakor ne pravim, da jim ne bodite na razpolago. A to, da se včasih odmaknete od njih in jim dopustite lastno igro in zasebnost, je lahko zelo močan način za razvijanje njihovega lastnega tempa in lastnih zanimanj.  

Vir: huffingtonpost.com

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja