Foto: ShutterstockRazveza nikoli ni enostavna. Ko so vanjo vpleteni tudi otroci, pa le te razveza pretrese oziroma jim zamaje njihov do sedaj varen svet.
Prebolevanje partnerskega odnosa ob hkratni skrbi za otroke, ni mačji kašelj. Starš potrebuje čas zase, da prebrodi svoj čustveni vrtiljak, ki po eni strani ponuja težke občutke tesnobe in po drugi strani moč, da se prebije skozi težko obdobje.
V začetnem obdobju prebolevanja partnerskega odnosa je pomembno, da vsak izmed staršev najde svoj čas, ko je lahko s svojimi občutki, čustvi, mislimi in ima čas za predelavo razpadlega razmerja. Šele tako bo lahko v oporo svojim otrokom, da jim pomaga skozi njihove stiske.
Otroci reagirajo različno
Stiske otrok ob razvezi niso majhne. Z razvezo in razpadom družine, se vsak otrok spoprijema drugače. Od tega, da otrok nazaduje v obnašanju, se zopet pretirano naveže na enega izmed staršev, začne z uporništvom, do tega, da ima napade tesnobe ipd.
Še posebno pozornost pa je potrebno nameniti otrokom, ki se odklopijo (se zaprejo v svoj svet, ko ne morejo predelati situacije/čustev) in o razvezi ter o svojih čustvih ne želijo govoriti. Otroci si bodo vedno želeli družino, torej družinsko skupnost, celico, v kateri se počutijo varno ter iz nje izhajajo in to varnost črpajo v nadaljnji svet.
Otrok je lahko je tudi preveč ranjen, da bi o svoji stiski sploh govoril.
Včasih pač ne gre
Vendar vsem polagam na srce, da je razveza skrajno sredstvo in razhod partnerske zveze naj se zgodi, ko partnerja res poskusita vse za ohranitev njunega zakona in družine.
Ob prihodu otrok in vzgoji le teh se partnerja lahko hitro odtujita. Ni težko začeti družine, težje pa jo je vzdrževati, zato naj starša najdeta čas zase, obudita svoje razmerje in s tem vzdržujeta tudi svojo družino.
Kako pomagati otrokom, da jim bo razvezo čim lažje prebroditi?
Najprej je potrebno, da razpad partnerskega razmerja sprejmemo starši, predvsem starš, ki se ni želel razvezati. To je seveda prvi korak, ker bo s tem sprejetjem lažje pomagal otrokom. Včasih to ne gre zlahka, še posebno če opazimo, da stiska otrok ne pojenja.
Navzven lahko otrok deluje, kot povsem običajen otrok, vendar ko se želimo pogovoriti o drugačni družini, začne kričati, se ne želi pogovarjati in se odklopi, odtava v svoj svet.
Ko se otrok odklopi, svoje stiske ne izraža, lahko je tudi preveč ranjen, da bi o svoji stiski sploh govoril. V tem primeru je potrebno omogočiti otroku, da ima čim več oseb okoli sebe s katerimi se lahko pogovarja, katerim zaupa poleg staršev. Lahko je to babica, dedek, teta, kdorkoli ob kom se otrok počuti varno. Če stiska otroka ne pojenja, je pomembno, da poiščemo strokovno pomoč, da se lahko otrok odpre in svojih hudih stisk ne drži zase.
Otroci so, ne glede na razpad zveze, še vedno njuni otroci, ki v času, v katerem se privajajo na drugačno družinsko življenje, potrebujejo predvsem ljubezen.
Vsakdanja, a pomembna zdravila za ranjeno srce
Za otroke, katerih starši so v postopku razveze, je zelo pomembno, da se čim več gibljejo, naj si bo to tek po domačem igrišču, kolesarjenje, rolkanje, plavanje, kar otroku ustreza. Pomembno je namreč, da gre njihova tesnoba ven tudi iz telesa, preko fizičnega gibanja.
Tako kot odrasli, tudi otroci, kadar so v stiski, lahko moč črpajo v naravi. Za ta namen zelo priporočam hojo v gozdu, saj z malce domišljije staršev in dejavnosti, ki jih gozd ponuja, lahko pričaramo otrokom prav prijetno doživetje.
Sodelovanje in spoštovanje razvezanih staršev
Ker sta razvezna partnerja še vedno starša svojim otrokom, je nujno, da se pogovorita o vzgoji otrok, da bo na tem področju čim manj razhajanj med njima. Namreč otroci so, ne glede na razpad zveze, še vedno njuni otroci, ki v času, v katerem se privajajo na drugačno družinsko življenje, potrebujejo predvsem ljubezen. Razvezana starša naj poskusita vzpostaviti čim bolj podobno rutino, pri enem in pri drugem staršu. Prav tako naj poskrbita za čim boljšo komunikacijo med njima. Morda bo slednje na začetku zaradi velikih čustvenih nabojev težko, vendar pa bo s časoma postajalo lažje, predvsem ko se celotna situacija stabilizira in umiri.
Ne glede na življenjsko situacijo in kljub svojemu notranjemu nemiru, ki ga starš doživlja, je na koncu pomembno, da le ta najde v svojem srcu mir in ljubezen. Le tako bo lahko svojim otrokom, kljub številnim izzivom, ki jih to obdobje prinaša, nudil varen pristan. V dobrobit otrok pa je nenazadnje pomembno, da se bivša zakonca trudita ohraniti primeren odnos med sabo, ki morebiti čez čas preraste v prijateljstvo.
ločena mama
Poglej tudi naročniške vsebine:
Dr. Katarina Kompan Erzar: Partnerski odnos je živ ali pa ga ni
Dr. Andreja Poljanec: Kako najstnici pomagati, da sprejme in vzljubi svojo notranjost in zunanjost
Nada Zupančič: Ravno tisto, kar si v odnosu najbolj želim, mi drugi najtežje da
Rudi Tavčar: Tudi tisti, ki nas ljubi, nas bo enkrat razočaral
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Zelo malo možnosti je, da se bosta ločena starša lepo pogovorila in dogovorila o vsem. Ljudje se ločijo zato, ker je postalo življenje neznosno, ker ima eden ali drugi novo ljubezen ali je vmes še kaj drugega (alkohol, mamila, igre na srečo). Tisti, ki si dobi novega partnerja oz. partnerko je ves zmešan v svoji zaljubljenosti in se ponavadi za otroke ne briga kaj dosti. Tisti, ki je razočaran, vsaj v veliko primerih pa otroke še dodatno šunta proti očetu ali mami. Spori nastanejo tudi zaradi premoženja, prihrankov, itd. Zelo, zelo huda situacija. Ubogi otroci, ki morajo prehitro odrasti in se morajo s tem soočiti.
Če bi se pari bili zmožni o vsem zmeniti in pogovoriti, se najbrž ne bi niti ločili.
A si mogoče pomislila,da se ljudje v svojem življenju spremenijo,da jih spremenijo različne tragedije,situacije? Zakaj bi bila ločitev nekaj groznega? Problem nastane,če dva tega ne sprejmeta,da se je bolje raziti kot pa to, ko nekateri vztrajajo v toksičnih odnosih in s tem se bolj poslabšujejo situacijo in trpincijo otroke?
Ja,če se normalna človeka znata zmenit,potem se znata tudi z otroki pogovorit.
Kar veliko jih poznam,ki znajo to delat in so se naprej starši svojim otrokom,s partnerji pa so šli vsak svojo pot.
Osebna sreča človeka bi morala niti na prvem mestu. Dobra in srečna mama,dober in srečen otrok. Dober in srečen oče,dober in srečen otrok.
Saj nisem nikjer napisala, da bi morali ljudje vztrajati v toksičnih odnosih. Zato, ker ne gre skupaj, se tudi ločijo. In za otroke je tudi ločitev stresna, kakor je bilo tudi prej živeti v taki družini. Toda vojna zakoncev se tudi po ločitvi nadaljuje. Bitka za premoženje, bitka za to, kje bodo otroci…Če se prej nista zmenila, se tudi potem ne bosta.
No, nekateri so tudi civilizirani, dobijo si nove partnerje in potem so vsi skupaj med seboj v prijateljskih odnosih. Ampak taki so bolj redki.
In kakorkoli že – ločitev je eden izmed najbolj stresnih dogodkov v življenju! Zakaj, zato, ker se ti vse poruši, porušijo se ti vsi ideali, doživiš hudo razočaranje. Življenjsko razočaranje. Vsaj za tistega, za katerega je zakon nekaj svetega.
Sej zaradi tega se poruši, ker ljudje mislijo, da je zakon nekaj svetega, da se “meni” pa ne more nič takega zgoditi. Potem so pa začudeni, ko mož/žena vara, ko gredo narazen, “pa tako fajna” družina so bili, a ne?
Jaz sem si želela, da bi se starša locila, pa se budali nista…. Ja obstajamo tudi taki
Ja kje pa piše, da če se starša razideta, da bo pa potem kaj bolje? Najdejo si druge partnerje in toksični odnos se nadaljuje. Prej je otrok imel vsaj oba starša, zdaj je pa toksični odnos med staršem in tujcem… Najboljše za otroka nikoli ni ločitev staršev. Je najboljše samo za enega od staršev. Drug (po na vadi je to oče) je vedno prikrajšan zaradi maščevalne mame. Na CSD pa poudarjajo “najboljše za otroka”. Hja, dragi moji, prepozno!
Oprostite, ampak če je v družinah nasilje, zasvojenosti, nepremostljive razlike, varanje itd. boste govorili, da vseeno naj potrpita, da naj žena potrpi, saj ni tako hudo? To da se pa dva odrasla, ki se razideta, ne moreta zmeniti glede otrok, pa kaže na to, kako sta egoistična, egocentrična, z zamerami, sovraštvom, manipulacijami in to najbolj škodi otrokom. Če bi odrasli, ki se razidejo, znali iti naprej v življenje, bi bilo bolje, in tudi otroci bi bili srečni. Tako pa dva odrasla, ki se obnašata otročje, vlečeta vsak na svojo stran…hmmmm pri takih dveh, ki bi bila skupaj, so pa otroci srečni?