Oprostite, ministrstvo za delo družino in socialne zadeve – kaj pa človekovo dostojanstvo?

Foto: Canva

Mlad par, oba še študenta, sta dozorela v odločitvi za poroko. Po poroki sta se preselila v skupno stanovanjce, prijavila skupno gospodinjstvo, nov naslov in … ko je bilo vsega veselja in praznovanja konec, začela urejati skupne zadeve.

Po poroki – nova prošnja za štipendijo

Ker sta oba študenta, sta morala ob začetku novega študijskega leta znova zaprosila za štipendijo (zaradi novih okoliščin – zdaj sta pač poročena).

Prva ovira, s katero sta se soočila, je bilo dolgo čakanje na odgovor oziroma na odločbo. Po zakonu se mora pristojni center za socialno delo odločiti v roku 30 dni od vložitve vloge. V praksi zadeva velikokrat traja dlje, tako je bilo tudi pri našem paru – na odločbo sta čakala skoraj dva meseca in pol.

Če živiš pri starših, ki ti pomagajo preživeti, morda ni takšne stiske, če pa si novoporočeni študentski par, ki najema stanovanje, pa lahko kar tenko piskaš.

Ko sta odgovor končno prejela, je sledilo neprijeteno presenečenje: njena štipendija je bila nekaj deset evrov mesečno nižja, kot sta pričakovala!

»Fiktivni dohodek brez krivdnega razloga«?

Ste že kdaj (pre)brali odločbe centra za socialno delo za odmero štipendije, otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca? Poseben podvig. V šali bi lahko rekli, ne počnite tega sami doma, še posebej, če niste pravnik ali pravnica. Pa zadeva, žal, ni ravno zabavna.

To sta ugotovila tudi naša mladoporočenca. Uspela sta ugotoviti, da so ji pri odmeri štipendije upoštevali t. i. »DSP« – »fiktivni dohodek brez krivdnega razloga« (!), in sicer mesečni znesek kar dobrih 450 EURoziroma letno kar skoraj 5.500 EUR*. Kar je ogromno. To naj bi bil dohodek na podlagi 3. oz 4. točke prvega odstavka 16. člena ZUPJS.

Mladoporočenca ugotovita, da sta postala – socialni problem

Medtem ko sta presenečena mladoporočenca čakala na odgovor pristojne delavke Centra za socialno delo (potrebovala je cel teden!), sta se skupaj s starši spraševala, od kod neki so jima pripisali »fiktivni dohodek brez krivdnega razloga«. So jima morda pripisali del prejemkov njunih staršev iz prejšnjih let?

Obrnila sta se tudi na študentsko svetovalnico, kjer so jima končno zelo razumljivo razložili zapleteno težavo. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki ureja to področje, natančno določa vrstni red uveljavljanja pravic, in sicer po naslednjem vrstnem redu:

1. otroški dodatek,
2. denarna socialna pomoč,
3. varstveni dodatek in
4. državna štipendija.

Po vsem tem naša poročena študentka ni bila le izmučena od raziskovalnega dela pri prebijanju skozi odločbo CSD-ja in poizvedovanja pri svetovalnicah, ampak predvsem – oropana človeškega dostojanstva.

Velja pa tudi pravilo, da moraš uveljavljati pravice do teh prejemkov po navedem vrstnem redu. Z drugimi besedami: če si upravičen do katerega od prejemkov, ki so po vrstnem redu pred prejemkom, za katerega si zaprosil, pa zanj ne zaprosiš, ti ga sistem kljub temu avtomatsko upošteva, kot da ga prejemaš. Čeprav ga seveda ne.

In ravno to se je zgodilo našima mladoporočencema. Naša poročena študentka je z novim študijskim letom zaprosila državno štipendijo (št. 4), ki jo je sicer prejemala že pred poroko.

Ker se o njeni dodelitvi odloča po vrstnem redu za denarno socialno pomočjo (št. 2), do katere pa je zaradi nizkih dohodkov tudi bila upravičena, so ji fiktivno pripisali, kot da bi denarno socialno pomoč dobila. In tu je nastopil problem – zaradi tega fiktivnega prihodka se ji je štipendija ustrezno znižala.

Oropana človeškega dostojanstva

Po vsem tem naša poročena študentka ni bila le izmučena od raziskovalnega dela pri prebijanju skozi odločbo CSD-ja in poizvedovanja pri svetovalnicah, ampak predvsem – oropana človeškega dostojanstva.

Ni namreč zaprosila za denarno socialno pomoč, ker se ne počuti (in ne želi biti) socialni problem. Želi pridno študirati. In začeti ustvarjati lepo družinsko življenje. A naša država jo enostavno sili v to, da je prejemnica socialne pomoči.

Ali ne bi bilo bolj logično, da bi država enostavno preverila, kakšne dohodke imata zdaj kot zakonca in ji glede na njihovo višino dodelila primerno državno štipendijo?

V naši državi očitno ne. Pri nas jima MDDSZEM jasno sporoča: »Če se poročiš in si poleg tega še (pre)mlad, torej študent, si socialni problem. In prejel boš socialno pomoč, ne pa štipendijo. No, štipendijo tudi lahko, ampak pred tem še socialno pomoč.«

In najbrž so ob tem odgovorni na ministrstvu (in v stranki, iz katere prihaja ministrica) prepričani, da več socialnih pomoči kot razdelijo, bolj socialna država je Slovenija.

* To naj bi bil dohodek na podlagi 3. oz 4. točke prvega odstavka 16. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.