Pred natanko enim letom sta mlada zakonca Natalija in Tilen Mlakar v odmevnem intervjuju za portal iskreni.net pričevala, kako sta se eno leto po poroki soočila s hudo Natalijino boleznijo, ki jo je za več let priklenila na posteljo. Po sedmih letih se je Natalijino zdravstveno stanje tako izboljšalo, da sta lahko začela načrtovati družino. Lani je bila Natalija noseča, ob tokratnem obisku pa sta nam predstavila dobrovoljno 8-mesečno Ano Sofijo. Kljub omejitvam zaradi Natalijinega zdravja sta izžarevala pristno veselje nad darom starševstva.
Bolezen ju je naučila prepuščanja Božji volji
Tilen in Natalija sta se poročila zelo mlada, v prvem letu po poroki pa so Nataliji v glavi odkrili velik tumor. Sledilo je več zahtevnih operacij, po katerih se ji je zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je večino časa lahko samo ležala. Ni mogla hoditi brez opore, brati ali gledati televizije, večino časa je preživela v postelji. Iz aktivne študentke je prešla v stanje, ko ni zmogla praktično ničesar.
A v trenutkih, ko ni bilo jasno, ali bo Natalija preživela in v kakšnem stanju se bo zbudila po operacijah, sta oba čutila moč poročne obljube, ki ju povezuje tako v bolezni kot v zdravju, ter vodstvo Božje roke. Ta ju je nazadnje pripeljala do starševstva, saj sta junija povila prvorojenko.
»Sem ena redkih mam, ki med otrokovim počitkom zares počivajo«
Po rojstvu Ane Sofije se je pri Mlakarjih življenjski ritem podredil dojenčku. Natalija ima še vedno precej telesnih omejitev, saj obstaja nevarnost, da ji ponovno začne iztekati možganska tekočina, zato se ne sme sklanjati, prav tako mora omejevati dvigovanje in težja dela.
»Na to sva računala že pred rojstvom, zato sva ustrezno prilagodila naš bivalni prostor,« pravi Natalija. »Ana Sofija ponoči spi poleg mene, tako da mi je ni treba dvigovati, previjalna miza je prilagojena, da se ni treba sklanjati, naporom se izogibam, edino dojenčico dvigujem. Veliko časa preživiva na raztegljivem kavču in delava družbo druga drugi, se pogovarjava in igrava. Fino se imava.«
Natalija pravi, da je ena redkih mam, ki med otrokovim počitkom zares počivajo. Kadar Ana Sofija spi, leži tudi ona, saj še vedno potrebuje veliko počitka. »V nasprotnem primeru telo ne bi zdržalo, tako pa se kar dobro drži,« pravi.
Čas z otrokom je učinkovitejši od terapij
Zaradi vsakodnevnega treninga z otrokom si je Natalija okrepila telo, pridobila kondicijo in mišično maso. »Še med nosečnostjo je bilo 150 metrov zame maraton, danes hodimo tudi na sprehode, dolge dva kilometra. Ne pogosto, a gremo,« pravi Natalija. Njena zdravnica je pripomnila, da kar ni uspelo ne zdravnikom ne rehabilitaciji in fizioterapevtom, je uspelo Ani Sofiji, saj je temeljito izboljšala Natalijino fizično stanje.
Izkušnja bolezni je Natalijo naučila, da lažje sprejema nepopolnost svojega doma in nima slabe vesti, če počiva, namesto da bi tekala po hiši in delala. »Vidim, kaj je treba narediti, ampak vse enostavno ne gre. Postaviti sem morala prioritete in skrb za Ano Sofijo je na prvem mestu. Če počivam, se počutim dobro in lahko normalno preživljam čas s Tilnom in hčerko, kar je precej pomembnejše od pomite posode in zlikanega perila. Zaradi čiste posode se res ne splača tvegati, da pristanem v kliničnem centru na operaciji!« pravi.
»Ne vznemirjava se s tem, kaj bo v prihodnosti«
Prihodnosti se ne bojita, čeprav ne vesta, kaj ju čaka. Pravita, da je njuno trenutno stanje kljub neznankam najbolj gotovo v zadnjih osmih letih. »Ne vznemirjava se zaradi stvari, ki se še niso zgodile,« pravi Tilen. »Ne moreva ves čas premlevati groznih scenarijev, ki bi se lahko zgodili, ampak zaupava v Božje vodstvo. To zmožnost prepuščanja doživljava kot veliko milost.«
»Po rojstvu Ane Sofije imava v življenju prioriteto – njo,« dodaja. »Ne glede na to, kaj se lahko zgodi, bo najin cilj, da najbolje poskrbiva zanjo. To je večja stalnica, kot sva jo imela kadarkoli prej. Prej nisva vedela ničesar, ne kaj ne kako bova, zdaj pa veva, da imava otroka, za katerega morava poskrbeti.« Zaradi izkušnje bolezni sta se navadila razmišljati izven okvirjev in enostavno poskrbeti, da je življenje v danem trenutku čim preprostejše.
Od rojstva hčerke se Tilen in Natalija učita ukrasti tudi trenutke zase, čas za pogovor in bližino. Tilen ima v službi prilagodljiv urnik in se trudi, da čim več časa preživi z družino. Pravita, da jima čas teče bliskovito hitro, a kljub temu težko verjameta, da se je že začel post. »Poskušava se prestaviti v postno razpoloženje, a sva še vedno nekje pri božiču, ki je bil letos zelo doživet,« pravita v smehu.
Starševstvo ni samoumevno
In načrti za prihodnost? Ker je imela Natalija načrtovan carski rez, je priporočljivo, da vsaj dve leti ne zanosi. »Želiva si večje družine, a kako bo, se bova odločala, ko bo čas za to,« pravita. Takrat bo treba pretehtati situacijo, saj se vsega ne da načrtovati vnaprej.
»Starševstva ne doživljava kot nekaj samoumevnega,« pravita Natalija in Tilen. »Tega otroka sva tako dolgo sanjala, da sva zanj res hvaležna. Izzivov starševstva, kot so neprespanost ali pomanjkanje časa zase, ne doživljava kot novo preizkušnjo, ampak kot čudovito popestritev življenja.«
Foto: osebni arhiv
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
