Nasmeh, ki prekriva resnico

Foto: Canva

Informacija, ki me je zadnje dni presenetila, je bilo dejstvo, da kar vsak deseti Slovenec trpi za depresijo. To pomeni da se takšna oseba znajde v vsaki drugi do tretji družini, kar je ogromno. Pa je še vedno kljub tolikšni razširjenosti v resnici ne poznamo.

Mnogi mislijo, da gre pri depresiji za slabo voljo, lenobo ali celo pomanjkanje hvaležnosti. In tako delijo nasvete v smislu: »Nasmehni se in svet bo lepši«, »Zmigaj se in bo vse drugače«, »Glej na svet s hvaležnostjo in boš srečen«.

Pa vendar ne gre za to. Depresija je resno duševno stanje, ki globoko poseže v doživljanje sebe, drugih in sveta okoli nas. Gre za občutek teže, praznine, izgube smisla, utrujenosti in notranje otopelosti, ki ne izgine niti po počitku ali pozitivnih dogodkih.

Ko govorimo o depresiji, se skoraj vedno pojavi tudi vprašanje: ali so antidepresivi rešitev? Odgovor ni preprost. In prav zato je pomembno, da o tej temi govorimo brez poenostavljanja, strahu ali idealiziranja.

Kaj depresija v resnici je in kaj ni

Depresija je večplastna. Nanjo vpliva genetika, travme, izgube, dolgotrajen stres, osamljenost, medosebni odnosi ter življenjske okoliščine. Ker je toliko različnih dejavnikov, tudi ni ene poti, kako se izvleči iz nje, ki bi bila enaka in prava za vse. Nekateri potrebujejo terapijo, drugi zdravila, tretji kombinacijo obojega – vsi pa potrebujejo razumevanje, čas in podporo.

Pomembno se je zavedati tudi to, da depresija ni znak šibkosti ali nesposobnosti, ampak znak, da smo predolgo nosili preveč.

Je rešitev v antidepresivih?

Antidepresivi so zdravila, ki vplivajo na delovanje možganskih prenašalcev (npr. serotonina, noradrenalina). Njihov namen je zmanjšati intenzivnost simptomov depresije, da človek sploh lahko vstane iz postelje, razmišlja, sodeluje v terapiji ter ponovno opravlja osnovne funkcije kot je npr. skrb zase. Vendar antidepresivi niso čudežne tabletke, ki bi nas pozdravile, tako kot na primer antibiotiki pozdravijo bakterijsko okužbo. Bolj so podobni analgetikom, ki ublažijo bolečino in nam s tem pomagajo, da lahko začnemo odpravljati oz. zdraviti prave razloge zanjo.

Antidepresivi lahko ublažijo najhujše simptome, zmanjšajo tesnobo in ustvarijo prostor za druge oblike pomoči. Ne morejo pa rešiti življenjskih stisk, namesto nas predelati travm, nas naučiti postavljati meje, nadomestiti medosebnih odnosov ali nam vrniti smisel življenja. Njihov osnovni namen ni čudežno ozdravljenje, temveč pomoč pri vzpostavitvi dovolj dobrega počutja, da lahko počnemo tisto, kar nas bo dejansko pozdravilo.

Antidepresivi niso čudežne tabletke. So bergla, s katero lažje premagamo pot, ki pa jo vseeno moramo prehoditi sami.

Antidepresivi omilijo bolečino, a ne zapolnijo praznine. Depresija ni le kemično neravnovesje v možganih, ampak odziv na dolgotrajno stisko. Zato je najbolj učinkovita pomoč kombinacija zdravil in psihoterapije.

Kako se lahko še podpremo

Marsikdo pa si želi bolj nežnega zdravljenja ali vsaj nečesa, kar bi dopolnilo klasično zdravljenje. To je povsem razumljivo. Vendar tudi tukaj velja, da tudi naravni pristopi niso čudežna rešitev, lahko pa so pomembna podpora, zlasti pri blažjih oblikah depresije ali v obdobju okrevanja. Nikakor pa naravni pristopi niso primerni kot edina pomoč pri hudi depresiji.

Moč naravnih pristopov ni v hitrem učinku, temveč v postopnem ustvarjanju pogojev, v katerih se lahko živčni sistem umiri in začne ponovno delovati bolj uravnoteženo.

• Šentjanževka je eno najbolj znanih zelišč, ki lahko pomaga pri blagi do zmerni depresiji, vendar ima pomembno omejitev, saj močno vpliva na presnovo zdravil in lahko zmanjša ali spremeni učinek antidepresivov, kontracepcije in drugih zdravil. Zato je nikakor ne jemljite na lastno pest.
• Omega-3 ugodno delujejo na možgane, pri čemer zmanjšajo vnetje in izboljšajo razpoloženje.
• Pomanjkanje vitamina D, ki je zlasti pogosto v zimskih mesecih, je povezano s slabšim razpoloženjem. Njegovo dodajanje lahko zmanjša občutek izčrpanosti in brezvoljnosti.
• Zelo dobrodejno vplivajo tudi redno gibanje na prostem, dnevna svetloba, reden ritem spanja ter uravnotežena prehrana, bogata s polnovrednimi živili, vlakninami, beljakovinami in zdravimi maščobami.

Nič od tega pa ne more nadomestiti varnega odnosa, občutka slišanosti in pripadnosti, ter smisla življenja. Če je nekdo v vaši bližini depresiven, ne minimizirajte njegovih težav, ne pridigajte mu in ne zahtevajte od njega preveč. Raje ga poslušajte, mu bodite v oporo in ga spodbudite, da si poišče strokovno pomoč. Depresiven človek ne potrebuje rešitelja, potrebuje pa nekoga zanesljivega, ki mu bo stal ob strani.