Najnovejši nasvet za zdravje: manj se umivajte!

Foto: Shutterstock

Umivanje je povezano z zdravjem, ali ne? Napaka. Najnovejše raziskave kažejo, da bi v razvitem svetu za svoje zdravje naredili več, če bi se umivali – manj.

Na slovenskem spletu se večina nasvetov za nego kože še vedno glasi: “Umivanje telesa z vodo ne zadošča, treba si je pomagati s sredstvi za čiščenje.” A mednarodne raziskave vse bolj potrjujejo, da sodobna obsedenost s čistočo telesu škodi. O problematiki prepogostega umivanja govori tudi vplivna nemška dermatologinja v mednarodni uspešnici Koža od blizu (Učila 2017). V njej med drugim zapiše, da bi bilo za kožo najboljše, če bi se tuširali enkrat tedensko. Zveni noro? Preberite nekaj znanstvenih izsledkov, ki vam bodo dali misliti.

1. Umivanje z antibakterijskimi sredstvi ne zmanjša možnosti za bolezen

Če ste prepričani o nujnosti razkuževanja rok in delovnih površin, da se izognete boleznim, vas bodo presenetili izsledki raziskave, ki jo je izvedla Univerza Columbia: v gospodinjstvih, kjer so uporabljali antibakterijska sredstva, niso za prenosljivimi boleznimi (prehlad, driska, bruhanje, viroze …) zbolevali nič redkeje kot tam, kjer so za čiščenje in umivanje uporabljali običajna mila in detergente. Še več. Znanstveniki opozarjajo, da zaradi dezinficiranja in pretiranega čiščenja postajamo neodporni, zaradi česar nas iz tira vrže že zelo majhna količina bakterij. Zdrava mera umazanije je zato točno to – zdrava.

2. Koža nego in pogosto umivanje doživlja kot napad

Yael Adler v knjigi Koža od blizu piše, da se naša koža od kamene dobe ni prav nič spremenila. Razlika je le v tem. da jo danes obremenjujemo z vsemi mogočimi geli, mili, dezodoranti, kremami in losjoni. “Za našo zaščitno pregrado kože in naš kisli zaščitni plašč pomeni vse to alarm za katastrofo! /…/ Kaj bi rekla vaša koža, če bi jo odkrito vprašali, kolikokrat bi bila rada oprhana ali okopana? Domnevno bi odgovorila: Največ enkrat tedensko!”

3. Negovalna industrija: najprej uniči, nato popravlja

Negovalne linije, ki jih v dobri veri kupimo v drogeriji, delujejo po principu “uničuj – popravljaj”. Najprej s kože temeljito odstranijo maščobo, ki jo koža nujno potrebuje, nato pa škodo popravljajo s toniki, kremami, olji in losjoni, ki naj bi koži povrnili izgubljeno vlago in maščobo.

Kar dnevno nalagamo svoji koži, meji na neodgovorno telesno poškodbo.

“Na takšen napad se odzove celo najbolj zdrava in robustna koža s pojavi, kot so suha koža, srbež in včasih tudi kontaktne alergije. Kar dnevno nalagamo svoji koži, meji na neodgovorno telesno poškodbo!” pravi Adlerjeva. Naša koža potrebuje štiri tedne, da izgradi tanko plast roženine, ki podpira našo zaščitno pregrado. Mi pa to pregrado vestno uničujemo s penami za tuširanje, dišavami, barvili in drugimi alergeni. Nič čudnega, da so kožne bolezni in alergije v bliskovitem porastu!

4. Umivamo se zaradi neprijetnega vonja in ne zaradi zdravja

Če se ne stuširamo, imamo občutek, da smo umazani. A v resnici nas ne moti umazanija (ki se je v enem dnevu na koži nabere zanemarljivo malo), ampak neprijeten telesni vonj. Naravni telesni vonj namreč velja za “umazanega” in neprimernega, zato ga raje prikrijemo s sintetičnimi dišavami, nad katerimi pa naša koža ni najbolj navdušena.

Če želimo kompromis med potrebo po umivanju in zdravjem kože, dermatologi svetujejo, naj se tuširamo enkrat dnevno, a pri tem uporabljamo predvsem vodo. Mila so alkalna in spremenijo našo pH-vrednost, koža pa potrebuje več ur, preden po miljenju spet vzpostavi ravnovesje. Namilimo se “točkovno”, po predelih z neprijetnim vonjem (npr. podpazduhe, stopala). Tuširamo se na kratko, z mlačno (ne vročo) vodo. Kopanje naj bo rezervirano za posebne priložnosti, saj so kopeli za kožo še posebej obremenjujoče.

Koža se po umivanju več ur regenerira, medtem pa se na nezaščiteni koži razraščajo nezdrave bakterije, glivice in virusi.

5. Več ko se umivamo, bolj smrdimo

Naj se sliši še tako nesmiselno, pretirano umivanje povečuje neprijeten telesni vonj in razraščanje bakterij. Milo namreč s kože spere kisel zaščitni sloj z “dobrimi bakterijami” oz. telesnimi stražarji. Medtem ko se koža po umivanju več ur regenerira, se na nezaščiteni koži razraščajo nezdrave bakterije, glivice in virusi. “Te klice spreminjajo naš dober telesni vonj v neprijetnega,” pravi Adlerjeva. In poleg tega povečujejo možnost za okužbo s katero od nalezljivih bolezni.

6. Umazanija na koži je dobro topna v vodi

V nasprotju s smernicami kozmetične industrije so znoj, prah in odluščene celice dobro topni v vodi, tako da jih s kože brez težav odstranimo zgolj z vodo. Tudi za umivanje mednožja, ki ga imamo za posebej “umazanega”, je najprimernejša voda. Sluznica vagine in penisa je podobna tisti v ustih. Bi si usta namilili z milom? Seveda ne, saj bi to dražilo sluznico in uničilo zaščitno bakterijsko floro.

7. Recept za nego obraza: pustite kožo pri miru!

Dermatologi opozarjajo, da je koža najbolj v ravnovesju, če je ne obremenjujemo s kopico preparatov. Za nego zadoščajo hladna voda in brisača, s katero z obraza odstranimo ostanke ličil in odmrle celice. Popularni pilingi v večini primerov niso potrebni, saj roževinaste celice odpadejo same od sebe, agresivna luščila pa le uničujejo našo zaščitno pregrado. To je skrivnost “naravnih fantov”, ki za nego ne uporabljajo ničesar, njihova koža pa ostaja v zavidljivo lepem stanju.