Možnost za zanositev po naravni poti 5%, a danes čakata drugega otroka …

Poloni in Mateju so zaradi hude oblike endometrioze zdravniki napovedali, da ne bosta mogla zanositi in so ju napotili na umetno oploditev. Onadva pa sta vztrajala, odpravila vzroke neplodnosti in danes pričakujeta svoj drugi mali čudež.

Medicina v praksi: ko se zatakne, predlaga IVF

Polona Šterk in Matej Košir sta se poročila leta 2010. Po poroki sta si želela otroka, a tega ni in ni bilo. Zato sta se odpravila na pregled k njeni takratni ginekologinji, ki je Poloni predpisala tablete za spodbujanje ovulacije. Ker ni bilo rezultata, ju je napotila na Center za oploditev z biomedicinsko pomočjo (privatna klinika), kjer so jima povedali, da sta, če jima »do zdaj ni ratalo«, primer za umetno oploditev.

»Dobila sva zelo slab občutek,« pripoveduje Polona. »Mateja so na hitro pregledali in mu povedali, da ima ’bolj slabe plavalce’, tudi mene so pregledali čisto na hitro in nama nato predlagali IVF. Nisva se strinjala, zato sva se za dodatno mnenje obrnila na Ginekološko kliniko v Ljubljani.

Odkrili hudo obliko endometrioze

Na Ginekološki kliniki v Ljubljani, kamor sta se obrnila po pomoč, so Poloni diagnosticirali hudo obliko endometrioze, bolezni, pri kateri se sluznici maternice podobno tkivo pojavi izven maternice, kar lahko povzroči neplodnost in bolečine. Polona je zaradi neznosnih bolečin med menstruacijo trpela že celo desetletje, vendar je bivša ginekologinja do takrat ni jemala resno, češ da »nekatere pač malo bolj boli«.

Sledila je operacija, pri kateri so ji odstranili čokoladne ciste, opozorili pa so jo tudi, da ji je bolezen delno deformirala jajčnik. A možnosti za zanositev naj bi se s tem izboljšale in spremljanje Poloninega zdravstvenega stanja se je z operacijo končalo.

Prva nosečnost – kljub slabim zdravniškim napovedim po naravni poti.

NaPro: zdravljenje neplodnosti namesto odpravljanja njenih posledic

Ker do zanositve še vedno ni prišlo, je Polona iskala drugačne možnosti. Najprej je začela z brezglutensko dieto, saj je gluten eden od možnih vzrokov za endometriozo. Na spletu pa je odkrila tudi zdravljenje neplodnosti z NaPro tehnologijo. »Všeč mi je bil princip, da se z NaProm ugotavlja in zdravi vzroke neplodnosti in ne zgolj odpravlja njene posledice.«

S pomočjo NaPro svetovalke se je Polona naučila opazovati svojo sluz materničnega vratu in določati ovulacijo. Na uvodnem sestanku pa je spoznala tudi ginekologinjo dr. Mileno Igličar. »Prosila sem jo, če bi me spremljala in mi pomagala na poti do zanositve, s čimer se je strinjala,« pripoveduje Polona. »Všeč mi je bilo, ker je sledila naravnemu načrtovanju družine. Končno sem dobila občutek varnosti. Takrat, na tistem sestanku, in kasneje na prvem pregledu pri dr. Igličar sem dobila občutek, da sva na pravi poti do zanositve.«

Ker takrat v Sloveniji še ni bilo zdravnika, usposobljenega za NaPro zdravljenje, je njeno zdravljenje vodila NaPro zdravnica iz Nemčije, spremljala pa jo je njena ginekologinja dr. Igličarjeva.

NaPro zdravnica je Poloni predpisala naltrekson v majhnih odmerkih, ginekologinja dr. Igličarjeva pa je z UZ spremljanjem ugotovila, da do ovulacije pride. A rezultata še vedno ni bilo. »Težko je bilo, še posebej zame. Bolela so naju namigovanja, kaj še čakava, da bi bil že čas, da se ustaliva. Nad nama je bilo ogromno psihično breme, dokler nisva bližnjim povedala, da imava težave z zanositvijo.«

Možnosti za naravno zanositev skoraj nične

Ker še vedno ni zanosila, mučile pa so jo vse hujše bolečine, je NaPro svetovalka Poloni svetovala pregled na kliniki v Beljaku, ki velja za najboljšo kliniko za zdravljenje endometrioze v srednji Evropi. Tam so takoj ugotovili, da se je endometrioza razširila in da je potrebna takojšnja operacija. Pri njih bi takšen poseg stal okrog 12.000 €, kar je bilo preveliko finančno breme.

»Zato sva se po nasvetu dr. Igličar obrnila na dr. Vesno Šalamun, ki dela na Ginekološki kliniki v Ljubljani in je specialistka za endometriozo,« pripoveduje Polona. »Med drugim je bila pobudnica ustanovitve Dnevnega centra za endometriozo, ki pomaga ženskam s podobnimi težavami, kakršne sem imela sama.«

Sledila je nova zahtevna operacija. »Odstranili so mi delček črevesja, povedali pa so mi tudi, da imam levi jajčnik popolnoma uničen, jajcevod zamašen, desni jajčnik pa deluje tako slabo, kot bi bil star 43 let, torej deset let več od moje starosti. Zdravnica mi je povedala, da imava manj kot 5 % možnosti za naravno zanositev in nama predlagala čimprejšnji IVF (zaradi skrbi, da se endometrioza ne bi ponovno tako hitro razširila). Takrat se mi je sesul svet, predvsem zato, ker nisem več videla možnosti, da bi zanosila po naravni poti.«

»Vzemiva si še eno neobremenjeno poletje …«

»Globoko v sebi sem bila zelo žalostna in razočarana. Strah me je bilo, da nikoli ne bom mama, če se ne odločiva za umetno oploditev, zato sem se že skoraj sprijaznila z IVF,« pripoveduje Polona.

»Matej pa je bil še vedno proti. Prepričal me je, da si vzameva še eno poletje, mirno in neobremenjeno, nato pa vidiva, kako in kaj. Takrat sem mu zamerila in sva se skregala, zdaj pa vidim, kako modra in stabilna je bila ta odločitev. Neskončno sem mu hvaležna, da je bil v tej težki preizkušnji vedno ob meni in me podpiral, me tolažil, kadar je bilo hudo in mi govoril, da me ima rad ne glede na to, ali bova kdaj postala starša ali ne. Njegova podpora je bila zame neprecenljiva.«

Matej doda: »Pri IVF-ju mi ni bila všeč agresivnost samega postopka za žensko telo, še bolj pa se mi je zdela moralno sporna, saj pri njej naredijo več zarodkov in odvečne na koncu pustijo umreti. Nisem želel tega. Na posvetu sem celo vprašal, ali bi nama lahko odvzeli in oplodili eno samo jajčece, vendar v najinem primeru to seveda ni bilo možno.«

»Molili smo za čudež«

»Po drugi operaciji sem začela hoditi k refleksoterapevtu, ki se mi je pomagal zavedeti, da moram očistiti svojo notranjost. Zavedla sem se pomena črevesja za svoj imunski sistem, začela sem s strogo antikandidno dieto, obiskovala sem tudi bioresonanco. Pri eni od terapij mi je refleksoterapevt povedal, da so se zdaj jajčniki končno sprostili in bom zanosila,« se smeje Polona. »Seveda mu nisem verjela.«

Polona in Matej poudarjata tudi pomen molitvene podpore družine in prijateljev. Sama sta poromala k patru Piju v San Giovanni Rotondo in v Medžugorje. »Vsi smo molili za čudež. Da je prišlo do zanositve, ne šteje le skupek fizikalnih dejavnikov, ampak se je moral zgoditi čudež, čudež po Božji previdnosti.«

Po rojstvu Ane Ule.

Mir, sprostitev … in plus na testu nosečnosti

Polona in Matej sta imela precej aktivno poletje, lep avgustovski vikend pa sta si le vzela čas za morje. »Bila sem tako sproščena in zadovoljna, občutek je bil res nekaj posebnega. Čutila sem hvaležnost za naju z Matejem, z otroki ali brez,« se spominja Polona. »In prvega septembra 2014 sva na testu zagledala plus. Po vseh tistih neskončnih minusih … Bila sva tako šokirana, da sva tekla v drogerijo po nov test, saj sva bila prepričana, da je nekaj narobe!«

Po težki rizični nosečnosti se jima je lani rodila Ana Ula. »Ves čas sva jo nameravala poimenovati Ula, nato pa sva se tik pred zdajci odločila za dve imeni. In nato sva izvedela, da naju je moja mama v vseh teh letih priporočala sv. Ani! Zame je to še en čudež,« pravi Polona.

Neskončna hvaležnost za dar starševstva

Drugi otrok je spontano nastal samo šest mesecev po rojstvu Ane Ule. »Bila sva kar šokirana, ker so naju opozarjali, naj nikar ne čakava, in seveda si niti v sanjah nisva mislila, da bo šlo tako hitro,« se smeje Polona. »Obe nosečnosti sta zaradi vseh notranjih brazgotin, ki so ostale po operacijah, izjemno boleči. Obe sta bili rizični, tudi zdaj je zelo naporno, ker lahko samo ležim. A če bi morala izbirati in bi bil rezultat spočetje po naravni poti, bi šla še enkrat čez vse to. Preizkušnjo sva morala prestati, da zdaj resnično ceniva, da sva starša.«

Matej dodaja: »Naučila sva se, da pri Bogu ni nič nemogoče.«

Foto: Jure in Pika – Ujeti trenutek

POJASNILO: Članek opisuje različne poti in načine zdravljenja, ki se jih je par posluževal pri iskanju rešitve težav z zanositvijo. Nekatere niso bile del postopka NaPro zdravljenja in se je par zanje odločil samoiniciativno.