V kulturah, kjer imajo možje lahko več žena, je več kriminala, nasilja in zlorab otrok kot v družbah, kjer je uveljavljena monogamija.
Čeprav je marsikje zaslediti ugovor, da monogamija ljudem ni povsem pisana na kožo, pa izsledki obširne študije znanstvenikov z Univerze v Britanski Kolumbiji kažejo, da je življenje v poligamnih družbah veliko bolj nevarno in nečloveško kot v tistih, kjer je sprejeta monogamija.
»Želeli smo ugotoviti, zakaj je monogamni zakon v zadnjih stoletjih postal standard pri večini od razvitih narodov, čeprav je večina znanih kultur pred tem prakticirala mnogoženstvo,« razlaga kulturni antropolog prof. Joseph Heinrich. »Vse skupaj je še bolj nenavadno, ker so običajni ravno tisti, ki naj bi s poligamijo največ pridobili – vplivni in premožni moški – na položaju, da lahko zavrnejo poligamijo.« Odgovor pa se skriva v dejstvu, da monogamni zakoni veliko bolje vplivajo na družbo kot celoto.
V monogamnih ureditvah je manj posilstev, ugrabitev, umorov, napadov, tatvin, prevar kot v poligamnih družbah. Te namreč povzročajo velike skupine neporočenih moških, ki ne morejo dobiti svojih žena in med seboj tekmujejo za majhno število preostalih.
Bolje za otroke, bolje za ženske … in moške
V družbah, kjer moški lahko dobi svojo ženo, pa možje svoje moči preusmerijo v izpolnjevanje očetovske vloge, kar povzroči več dolgoročnega načrtovanja, več ekonomske produktivnosti, več varčevanja in več vlaganja v otroke. Skrb za otroke se tako bistveno izboljša, manj je zanemarjanja otrok, zlorab, nesreč, umorov in družinskih konfliktov.
Pomemben je tudi pomen momogamije za pravice žensk, je namreč predhodnica njihove volilne pravice. Ker v monogamiji tudi ni iskanja vedno mlajših nevest, se dvigne starost žensk ob poroki, zmanjša starosta razlika med možem in ženo, poveča ženin vpliv znotraj doma, vse to pa povzroči večjo enakopravnost med spoloma.
Monogamija v večini kultur postopno izrinja poligamijo, mnogoženstvo, ki je običajna oblika poligamije, pa je danes še vedno navzoče v nekaterih delih Afrike, Azije, na Bližnjem vzhodu in ponekod v Severni Ameriki. V Indiji je bila na primer (delno) ukinjena leta 1955, na Kitajskem le dve leti pred tem. K uveljavitvi monogamije so veliko prispevala verstva, med njimi krščanstvo.