Moja hčerka, njena birma in jaz

Foto: Shutterstock

Zveni povsem tehnično. Če želi otrok k birmi, se mora naučiti odgovore na toliko in toliko vprašanj, opraviti še nekaj drugih formalnosti, poiskati primernega botra in voila – lahko pristopi k zakramentu Svete birme. Ja, lahko je tako in žal je tako prevečkrat.

Lahko pa je povsem drugače. Letos je v naši družini na vrsti še zadnja slovesnost prejema zakramente Svete birme. Na vrsti je najmlajša.

Vsak zakrament je vir milosti za vso družino

Prejem katerega koli zakramenta vedno občutim kot vir nove milosti za celotno družino. Kako lepi so moji otroci, ko pridejo od spovedi in kako lahko se počutim, ko v moje srce ob vsakokratnem obhajilu vstopi Jezus. Neizmerno smo bili blagoslovljeni z vsakim posameznim krstom in prvim ter vsakim naslednjim prejemom Jezusa v srce. Priprava na prejem zakramenta so lahko prave male družinske duhovne vaje. In zdaj nas torej spet čaka sveta birma in njeni darovi.

Temeljno znanje, na katerem bo lahko gradila odraslo vero

Te dni hči opravlja še zadnje »obveznosti«. Med drugim ima tudi birmanski izpit. Ne, nima težav naučiti, oziroma bolje »doučiti«, se stvari, ki jih še ne obvlada. Zdi pa se mi krasno, da sva si vzeli, kot sem naredila tudi pri vseh ostalih otrocih, čas, da sva šli skupaj skozi vprašanja. Ne zato, ker jih ne bi znala, ker bi potrebovala pomoč, ker ji ne bi šlo ali bi jo morala izprašati, preden gre zares. Vprašanja in odgovori nanje predstavljajo trden temelj znanja na katerem se potem lahko začne graditi zrela, odrasla vera. Ne da katehet ne bi opravil svojega dela, le čutim, da smo prvi kateheti vseeno starši.

Kako lepi so moji otroci, ko pridejo od spovedi in kako lahko se počutim, ko v moje srce ob vsakokratnem obhajilu vstopi Jezus.

O, ko bi vsi živeli po zapovedih

Natančno sva se pogovorili o zapovedih. Zakaj, kako, kaj pomenijo, kaj omogočajo, pred čim nas varujejo. Zahrepeneli sva po družbi, kjer bi jih poznali in se jih držali vsi. Zapovedi so dale čudovito iztočnico za pogovor o marsičem, česar se zlepa ne dotakneva.

In seveda sva ob zapovedih obdelali tudi vse glavne grehe s primeri iz našega konkretnega družinskega življenja.

Zakramenti – oprimki na poti

Enega po enega sva obdelali zakramente. Prebrali sva odlomke Svetega pisma in besede, s katerimi je Jezus posamezne zakramente postavil. Naštevali sva si milosti, ki nam jih zakramenti prinašajo, se veselili ob dejstvu, kako nas je Božji Sin z njimi obdaroval in bili hvaležni, ker so to pogosto edini oprimki na strmi poti našega življenja …

Prvi kateheti smo vedno starši.

Skrivnosti Svete Trojice

Natančno sva se pogovorili o vsaki posamezni Božji osebi. Še posebej je mojo deklico – priložnosti primerno – nagovoril Sveti duh. Toliko tega je, česar nobena od naju povsem ne dojame. Preskrivnostno je. A toliko lepega sva si ob tem povedali. Toliko dušnih globočin podelili.

Občutek za ljudi okoli sebe

Sprehodili sva se skozi dejanja telesnega in duhovnega usmiljenja. Vesela sem, ker vidim, da gre moj otrok v življenje s prebujenim občutkom za okolico, za ljudi, za trpeče. Bog daj, da bi to občutljivost prenesla v odraslost!

Vesela sem, ker vidim, da gre moj otrok v življenje s prebujenim občutkom za okolico, za ljudi, za trpeče. Bog daj, da bi to občutljivost prenesla v odraslost!

Globine svete maše

Obdelali sva sveto mašo, od vstopa do zaključka. Molitve, ki jih molimo, najsvetejše dele svete maše. Nimam pojma s čim sva si z možem to zaslužila, ali kaj sva počela, ampak pri nas nihče od otrok nikoli, res nikoli, ni rekel, da ne bi šel k maši, da mu je »brezveze«. K maši smo vedno šli in šli smo skupaj. To nam je naravno, kot sedanje za družinsko mizo ob času obrokov. Naša birmanka in vsi ostali redno prihajajo k maši približno od dopolnjenega prvega meseca starosti. Mašne molitve torej res niso problem. Vseeno pa sva se ustavili ob njih, poiskali, od kod izvirajo in kaj z njim želimo Bogu povedati. V redni rutini obiskovanja maš in izgovarjanja vedno istih besed včasih prezremo njihov globok duhovni pomen. Tudi meni ni škodilo, da sem ga obnovila.

Darovi Duha

Že moja mama je pripovedovala, da sva bili s sestro po prejemu zakramenta Svete birme drugačni, prerojeni. Tudi pri svojih otrocih sem sveto birmo doživljala kot preskok na višji nivo njihovega dojemanja sveta in vere. Darovi Svetega Duha so tako neskončno več od vseh zemeljskih darov, da je resnična škoda, da gre kdorkoli k birmi zato, da bo obdarjen od premožnega botra. O, da bi se znali veseliti obilja zastonjskih milosti, ki jih prejmemo kot birmanci! Sveti Duh ne pride samo nadnje. Nad vse občestvo pride, če mu le dopustimo!

Upam, resnično upam, da sva ob najinih pogovorih s hčerko srce še dodatno odprli, da bo lahko gorelo.

O, da bi se znali veseliti obilja zastonjskih milosti, ki jih prejmemo kot birmanci! Sveti Duh ne pride samo nadnje. Nad vse občestvo pride, če mu le dopustimo!

Brskanje po Svetem pismu

Prebrskali sva sveto pismo, si pogledali knjige, ki ga sestavljajo, se pogovarjali o piscih, ki so ga pisali. O njihovem življenju, razumevanju, navadah, času v katerem so živeli. Nisem noben strokovnjak, ampak nekaj tega znanja sem lahko podelila tudi jaz.

Kjer sta dva zbrana v mojem imenu, sem jaz na sredi

Skupaj sva zmolili vse »predpisane molitve«. Rožni venec naju je nagovarjal s skrivnostmi Jezusovega življenja. O skoraj vsaki posamezni skrivnosti sva se še pogovorili, ostale so govorile same zase.

Izpit hčerko čaka danes popoldne. A znanje še zdaleč ni vse. Tisto, kar me najbolj pomirja in veseli, je stavek, ki ga je izrekla po končani skupni molitvi. »Mami, tukajle, med nama sedi!«

Če mene vprašate, je imela v tistem trenutku izpit opravljen!