Materin objem oživil nedonošenčka

Kakšno moč ima materin objem, je doživel avstralski par Kate in David Ogg. Njun sin, ki ga je zdravnik proglasil za mrtvega, je po dveh urah »poslavljanja« v maminem naročju oživel …

Kate Ogg je leta 2010 v 27. tednu nosečnosti rodila dvojčka. Deklica Emily je prezgodnje rojstvo preživela, dečka Jamiea pa so 20 minutah neuspešnega oživljanja proglasili za mrtvega. Sestre so otroka položile mami na prsi, da bi se lahko starša soočila z njegovo smrtjo in se od njega poslovila.

Poslavljanje …

»Želela sem se srečati z njim in ga držati v svojem naročju, želela sem, da bi tudi on poznal naju,« danes pripoveduje Kate. »Čeprav naj bi se poslavljal s tega sveta, sva želela, da ve, da sva njegova starša in da sva ga ljubila.« Božala sta ga, ga ljubkovala in se z njim pogovarjala. »Povedala sva mu, kako mu je ime, kako gre njegovi sestrici, mu pripovedovala, kaj vse bi počela z njim, ko odraste, kot da bi ga hotela prepričati, naj ostane z nami …« se z namehom spominja Kate.

“Mrtev” otrok gleda in sesa

Poslavljanje pa se je kmalu obrnilo v pozdravljanje novega družinskega člana! Po petih minutah na maminih prsih sta pri Jamieu opazila kratke trzajoče gibe. Bolj ko sta opazovala, bolj izraziti so postajali njegovi gibi. Zdravnik je na to dejal, da gre samo za refleksne gibe in da otrok ni živ.

Kate in David sta se kljub vsemu veselila sinovih gibov, čeprav sta verjela, da je mrtev. »Vdala sva se v misel, da sva ga izgubila. Želela sva samo čim lepše preživeti te zadnje skupne trenutke,« razlaga Kate. Ko je »mrtvi« otrok odprl oči, sta nadvse presenečena samo pomislila: »Kakšen blagoslov, preden umre, bova lahko še videla njegove oči!« Ampak njegove oči so ostale odprte …

V tem trenutku sta prvič pomislila, da morda njun otrok vendarle ni mrtev. Medtem ko je ležal na maminih prsih, je počasi začel kazati še druge znake življenja – zagrabil je za mamin prst, nato prijel očetovega, ko mu je Kate na prstu ponudila kapljo svojega mleka, jo je z navdušenjem sprejel. In ko mu je k ustom približala prsno bradavico, jo je sprejel in začel sesati.

Zdravnik: Ne morem verjeti!

Pričela sta verjeti, da je otrok živ, vendar s tem še ni bilo konec njunih muk. Ko sta skušala osebje prepričati, da otrok živi, so jima vztrajno pojasnjevali, da gre samo za reflekse uradno mrtvega otroka. Zdravnika sta lahko priklicala nazaj šele z zvijačo. »Govorila sva in govorila, da najin otrok počne stvari, ki jih mrtvi otroci ne počnejo, in da bi bilo dobro, da si to ogledajo,« pripoveduje Kate. A skeptični zdravnik se ni vrnil, dokler ni David sestri rekel: »Prosim, pojdite k njemu in mu povejte, da sva se sprijaznila z otrokovo smrtjo. Ali nama lahko pride samo pojasnit, zakaj je umrl?« Na to se je zdravnik le odzval, a je potreboval kar nekaj časa, da se je prepričal o tem, da že dve uri »mrtvi« dojenček pravzaprav živi. »Vzel je stetoskop, poskušal Jamievo srce in samo zmajeval z glavo. ‘Ne morem verjeti, ne morem verjeti,’ je vztrajno ponavljal,« kot se spominja Kate.

Moč kengurujčkanja

Ameriška zdravnica Dr. Lisa Eiland pravi, da za to, kar se zdi pravi čudež, obstaja tudi precej dobra znanstvena osnova: »Pomembna je bila materina toplota in stimulacija, ki jo je dobil ob poslušanju materinega srčnega utripa. Vse to je morda pomagalo temu otroku, da se je njegova pot namesto v smrt obrnila proti življenju.«

David in Kate sta otrok kengurujčkala. Gre za metodo pestovanja nedonošenega otroka, ki se greje tik ob telesu matere ali očeta. Metoda se je razvila v revnih državah, kjer so zaradi pomanjkanja inkubatorjev odkrili velik pomen takšnega negovanja nedonošenih otrok. Kate je za kengurujčkanje slišala že pred porodom. »Ko otrok pride iz telesa mame, kar naenkrat ne čuti več toplote, ne voha mame in ne sliši njenega srca. Položiti ga na prsi je vsaj malo podobno temu, kar je občutil na varnem znotraj.«

Nedonošenčki imajo pogosto nizko telesno temperaturo in so izpostavljeni podhladitvi, temepraturo pa jim je mogoče zelo učinkovito dvigniti s kengurujčkanjem. Po švedski raziskavi, objavljeni v reviji Lancet, je po štirih urah kengurujčkanih 90 odstotkov otrok doseglo normalno telesno temperaturo, v inkubatorjih pa le 60 odstotkov. Kengurujčkanje pa ima še to prednost, da se otrok ne more pregreti, saj se nad 37 stopinjami vsa odvečna temperatura prenese na mater.

Srečni oče David Ogg vse zasluge, da lahko zdaj skupaj s sestrico vzgajata tudi malega Jamieja, pripisuje svoji »močni in bistri ženi«: »Vse skupaj je naredila čisto instinktivno. In če tega ne bi storila, Jamie verjetno danes ne bi bil z nami. Mislim, da sva najsrečnejša človeka na svetu.«

Vir: msnbc.com