Mami, kaj pomeni »ne čistuj«?

Foto: Shutterstock

Deset Božjih zapovedi je eden od temeljev krščanske vere, a imamo z njihovim razumevanjem pogosto težave že odrasli, kaj šele, ko jih je treba razložiti otrokom!

»Posvečuj Gospodov dan.« To še nekako gre, na nedeljsko mašo in praznike se običajno spomnimo.
Kaj pa: »Ne skruni Božjega imena«? Hmm, ne govori grdo o Bogu? »Mami, pa saj jaz ne govorim grdo o Bogu!« In že se začenjamo zapletati.
Da o slavnem nečistovanju (ne nečistovanju ne-čistovanju?) sploh ne govorimo. Kje je šele pričanje po krivem!

Deset zapovedi je za kristjane še kako pomembnih

V zadnjih desetletjih se verska vzgoja obrača od pravil in obrazcev ter v ospredje postavlja osebni odnos z Bogom in Njegovo ljubezen do vseh. Ta premik je nujen in upravičen, saj nam brez ljubezni in osebnega odnosa ne koristi noben spisek pravil. A starši in kateheti lahko pademo v drugo skrajnost, ko pravil ni več. Oziroma niso pomembna. V sodobnem slogu: »Samo da se imamo radi, ostalo ni važno.«

A pravila so pomemben del Božje besede. Ne najpomembnejši, a vseeno pomemben. Poleg »ljubi Boga, samega sebe in svojega bližnjega«, brez katerega ni krščanstva, je prav deset Božjih zapovedi tisti temelj, na katerega so postavljeni naši odnosi – do Boga, sebe in svojih bližnjih. Si predstavljate državo, v kateri bi se vsi trudili izpolnjevati deset preprostih, kratkih zapovedi? In deset zapovedi v vsaki družini? Svet bi bil v hipu lepši.

Aktualno sporočilo, težko razumljivi izrazi

Ferrerova knjižica je odlično izhodišče za pogovor o tistih »desetih besedah«, ki so bile Bogu tako pomembne, da jih je vklesal na kamniti plošči.Večina ljudi ima rada preproste spiske in sezname, v katerih se z lahkoto znajdemo. Radi imamo kratke in jedrnate stavke z jasnim sporočilom. Tukaj nam gre Bog zelo na roko, saj bi Mojzesu težko izročil preprostejši seznam zapovedi. A težava nastane zaradi zastarelega besedišča v katehetskih obrazcih, ki smo se jih učili pri verouku (in se jih otroci učijo še danes).

Besede »posvečevanje«, »nečistovanje«, »pričanje po krivem« in »blago mojega bližnjega« se slišijo zapleteno celo za odrasle, kaj šele za otroke.
Deset zapovedi zato prepogosto ostane spisek, ki se ga naučimo na pamet, a ga ne znamo povezati z življenjem, saj se nam zdi preveč abstrakten.

Knjiga, s pomočjo katere bodo otroci ponotranjili Božje zapovedi

Italijanski salezijanec in pisatelj Bruno Ferrero, ki je slovenskim bralcem znan kot avtor številnih kratkih »zgodb za dušo«, je želel prekiniti »abstraktnost« Dekaloga in ga predstaviti otrokom. Na jasen in razumljiv način, ki jih bo nagovoril. In kako najlažje nagovoriš otroka? Z zgodbo, seveda. V knjižici Deset zapovedi, razloženih otrokom, ki je v prevodu Marka Suhoveršnika nedavno izšla pri založbi Salve, vsako od zapovedi pospremi s pravljico: o miroljubnem kmetu in vili, o vojni proti zmaju, o prebivalcih veselega in prebivalcih delavnega mesta … Na koncu vsake pravljice sledijo točke za razmislek in praktična naloga, ki otroka spodbuja k svetosti in izpolnjevanju zapovedi v vsakdanjem življenju.

Ferrerova knjižica je odlično izhodišče za pogovor o tistih »desetih besedah«, ki so bile Bogu tako pomembne, da jih je vklesal na kamniti plošči. Njen namen ni, da bi se otroci zapovedi le naučili, ampak da bi jih razumeli in ponotranjili, pri čemer so jim v pomoč in oporo starši. Knjige namreč ne boste mogli dati otrokom in jim pustiti, naj se znajdejo sami, ampak je pravljica ob vsaki zapovedi izhodišče za pogovor o tem, kaj si Bog želi za vsakega od nas.

Deset zapovedi, razloženih otrokom, je hkrati knjiga zgodb in pripomoček, ob katerem bodo Božje zapovedi dobile konkretno obliko. Preverjeno, da si jih bodo otroci zapomnili, pa čeprav na začetku v malce otroški obliki. »Ne nečistuj, aha, to so tiste goske, ki so umazale ves ribnik!« Tako nekako. Začetek je vsekakor dober. 🙂