Ljubo doma (2. del)

Thumbnail

Misli mame na službenem potovanju ali trčenje provincialnega idealizma z instant ideali zahodne družbe.

Pomagam pripraviti kosilo. Pravzaprav je že pripravljeno. V aluminijasti foliji so makaroni s koščki piščanca in nekakšno belo lepljivo zadevo, ki ji pravijo sirova omaka. Za 30 sekund v mikrovalovno in tadaaaa! kosilo je pripravljeno. Naročijo mi, naj narežem kumare in paradižnik. Olupke naj pustim v koritu, bodo zvečer zmleli. Pa ostali odpadki? Priznam, da mi njihov način ločevanja ni preveč jasen.

Ekologija: Gremo mi po svoje

Razložijo mi, da smo v Evropi za luno. Tako so oni sortirali včasih, zdaj pa nič več – preveč zapleteno je bilo in saj vendar nimajo časa. Raje plačajo nekoliko več in to drugi počnejo namesto njih. Tako imajo eno košaro ob kaminu za papir (samo velik format, prosim, nobenih koščkov, kdo bo pa to pospravljal?!), en koš za vse, kar je mogoče reciklirati in še en koš za … smeti: za mešane odpadke, delce papirja, manjše odpadke, ki bi se jih dalo reciklirati, če bi bili večji itn. Pokažejo mi celo priročnik, ki ga ni nihče prebral, ker preprosto nimajo časa.

Previdno se pozanimam, kako je z brezžičnim omrežjem, ker bi morala pregledati elektronsko pošto. Gospa me potegne stran in pojasni, da pri njih nimajo dostopa do svetovnega spleta. Niti računalnika. Ker ima gospod težave s spletnimi igrami na srečo. Čisto brez denarja so in je raje presedlal na golf. V prostem času z veseljem gledajo tudi televizijo – en sprejemnik imajo v dnevni sobi, drugega v spalnici in tretjega v kleti.

Izvem, da je mobilna telefonija pri nas v Evropi sicer cenejša in jih menda prekašamo v telekomunikacijah, pa vendar. Je pa večina satelitov njihovih. In sploh, Evropo je povozil čas, kaj si domišljamo, konzervativni smo in se prepočasi odzivamo, oklepamo se starega, namesto da bi se sprostili in šli v korak s časom. Zatem pade vprašanje, ali bi živela v ZDA. Izraz na mojem obrazu je bil najbrž zelo zgovoren, ker je sledila mučna tišina.

Ena od znank je načela temo o zdravem življenju. Pri njih doma se prehranjujejo rastlinsko. Hm. O veganih, veganstvu ni bilo govora, očitno ta beseda ni več politično korektna in so jo črtali iz repertoarja. Pomembno je, da je vse bio, eko, organsko. Tudi pasji priboljški. Opazim umetne nohte in priznam, da je vsako leto videti tako … drugačna. Ne, ni zgolj telovadba in zdrava prehrana, mož ji je za rojstni dan podaril povečanje prsi. A ni zlat, ta možek?

Vera naprodaj

No, presenečenjem ni konca. Nedelja. Odpeljemo se v cerkev. Gospod v baptistično, gospa v biblično. Gospodova cerkev je menda preveč zategnjena, pa še krščen moraš biti. V njeni cerkvi pa zadošča, da verjameš, da je Kristus umrl za nas na križu in nase prevzel vse grehe sveta. In vstopnica v nebesa je tvoja. Preprosto, a ne? No, mi pojasni, njihova cerkev ni največja, je pa dovolj pomembna, da so najeli policista, ki pred mašo skrbi, da imajo prednost pri izvozu z glavne ceste.

V ogromni dvorani so zastrte zavese, prižgane luči in velik oder, kjer je pod sojem žarometov že pripravljen bend. Štiri kitare, klaviature in bobni, trije vokali prepevajo pesmi v čast Bogu in Jezusu, ki je za nas od mrtvih vstal. Besedilo lahko spremljamo na dveh velikih platnih ob straneh odra. Ljudje stoje pojejo, nekateri zelo glasno in predano. Drugi vzneseno dvigujejo roke. Oznanila. Predvajajo video, kateri krožki in dejavnosti bodo od jeseni dalje na voljo za ženske, matere. Sledi nekaj pesmi, nato sedemo in pride pastor. Starejši odprejo Sveto pismo v knjižni obliki, mlajši na tablicah in pametnih telefonih. Prebere po nekaj vrstic in sproti komentira. Ljudje poslušajo, nekateri jočejo. Vmes še nekaj anekdot in mini pridiga. Zapojemo nekaj pesmi in v prostorno avlo odidemo sproščeno poklepetat o vremenu, tem in onem. Dve uri sta mimo.

»Danes pa ni treba kuhati!«

Odpeljemo se oprat avto in po nakupih. Saj res – še po pomarančni sok in krompir moramo. Dodatnih 20 minut vožnje v eno osmer, da prihranimo nekaj centov. Ko pridemo domov, gospa odpre hladilnik in reče, da danes pa hvala Bogu ni treba kuhati. Zadovoljno vpraša: »No, kaj boš jedla: tisto od ponedeljka, torka, srede, četrtka, petka ali včeraj?« Po mislih mi šviga jedilnik preteklega tedna – ostankov tiste krompirjeve musake od ponedeljka definitivno ne bi. Bi tvegala torkovo obaro? Po preudarnem razmisleku se odločim za testenine od včeraj. Trideset sekund mikrovalovke in dober tek!

In sploh, Evropo je povozil čas, kaj si domišljamo, konzervativni smo in se prepočasi odzivamo, oklepamo se starega, namesto da bi se sprostili in šli v korak s časom.

Kasneje se podamo v mesto. Pred leti je bila podzemna železnica čista, da bi lahko jedel s tal, sedaj je vse zanemarjeno, umazano. Pogosti so zastoji, ker ne vzdržujejo sistema. Obtičimo. Nekateri se glasno pridušajo. Spredaj se temnopolti najstniki v kričečih oblačilih in vsak z najsodobnejšim pametnim telefonom v roki razposajeno presedajo. Poslušam, kako so lahko nevarni. Izvlečejo nož in je po tebi. V najboljšem primeru ti ukradejo samo torbico. Nekateri uporabljajo posebne skenerje, da ti kar skozi torbico odčitajo podatke s kartice in jih ukradejo ter zlorabijo …

Brezdomci s prenosniki?

Še pred ciljem izstopimo, ker tale podzemna ni za nikamor. Povsod prenapolnjeni koši za smeti. Ob nedeljah ne čistijo, izvem. Menda so premalo plačani, da bi ob nedeljah praznili smetnjake in odvažali odpadke. Bližamo se stavbi FBI, kjer na klopci že od daleč opazim žensko s prtljago. Poleg kovčka in vrečk je še nekaj ostankov hrane, najbrž iz okoliških košev. Brezdomka v umazani in strgani, sicer elegantni črni obleki s cigareto v roki in zabuhlimi očmi, zamišljeno gleda na zaslon belega Applovega prenosnika. Tudi brezdomci niso več, kar so bili …

Svet se vrti okoli denarja

Brezdomka v umazani in strgani, sicer elegantni črni obleki s cigareto v roki in zabuhlimi očmi, zamišljeno gleda na zaslon belega Applovega prenosnika.

Potem poslušam o dobrodelnosti. Kako pošiljajo misijonarje po svetu med manj razvite, v sirotišnice. Kako so dobri in kako Amerika rešuje svet. Kako je svet nehvaležen in jim pošilja teroriste. In to sodrgo, priseljence. Počasi mi preseda. Zastavim nekaj rahlo neprijetnih vprašanj, kako je s sirotami v ZDA. Jih nimajo. Otroci so dragoceni. Koliko ljudi ne more imeti otrok! Seveda. Zato si premožnejši tudi lahko privoščijo nakup otroka čez mejo ali pa nadomestne matere. Za razliko od Kanade, kjer nadomestne matere za podaritev svojega telesa oz. nošenje novega življenja ne smejo prejeti plačila, je v ZDA to normalno. Svet se vrti okoli denarja.

Preračunano imajo vse: Kaj in do kdaj se splača delati, kdaj upokojiti, katero zdravstveno zavarovanje krije kaj. Kdo bo kaj dobil, če/ko bo kdo (prej) umrl. Količina prijateljev in priljubljenosti je premo sorazmerna s številko na bančnem računu. Vse je določeno s predpisi, pogodbami. Zdi se, da več kot je predpisov, preverjanj in nadzora, manj je zdrave pameti in svobode. Živela demokracija!

————————————————

Ljubo doma

24 ur kasneje se mimo nepokošene zelenice in štrlečega grmičevja vzpnem po stopnicah, kjer se je po kotih nabralo prvo jesensko listje. Odklenem vrata svojega doma. Lepo je iti bosa po preprogi, čeprav se ne udira od mehkobe, vmes pa pohodim frnikulo in se skoraj spotaknem ob naramnico otroškega nahrbtnika. Nič ni videti popolno kot v revijah. Na šipi opazim odtise majhnih dlani, na mizi kup pravljic in revij pa medvede, ki na kavču čakajo, da se vrnejo otroci. Miza v kuhinji sameva, pa vendar vsaka pika, praska in luknjica zbuja toliko spominov. Natočim kozarec vode iz pipe in odprem okno. Presrečna sem. Ljubo doma, kdor ga ima!

Foto: osteopathic.org, missmollysays.com

 

Ljubo doma (1.del)

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja