Le še korak do genetsko spremenjenih zarodkov?

Thumbnail

S posegom v genetski material zarodkov želijo znanstveniki zmanjšati število zgodnjih splavov. Pa gre res le za preprosto tehnično vprašanje?

Britanski znanstveniki v naslednjih dneh pričakujejo odločitev državne regulatorja na področju uporabe človeških spolnih celic in zarodkov (The Human Fertilisation and Embryology Authority), ali naj uporaba odvečnih – t. i. prostih – zarodkov, spočetih s postopkom izventelesne oploditve »in vitro«, za raziskovalne namene postane zakonita.

Če bodo takšno rabo odobrili, je londonski Inštitut Francisa Cricka že napovedal, da lahko v nekaj tednih ali mesecih pričakujemo prve transgenetske zarodke.

Človeški zarodki kot odvečni material, primeren za poizkuse

Poseganje v genski material je zelo sporno področje. Medtem ko so nekateri znanstveniki prepričani, da nam lahko pomaga pri preprečevanju dednih bolezni, pa drugi opozarjajo pred »otroki po naročilu« in drugimi neetičnimi praksami v medicini, vključno z vplivanjem na prihodnost novih generacij otrok na načine, ki jih niti ne moremo predvideti.

Po poročanju britanskega Daily Maila nameravajo znanstveniki omenjenega inštituta na zarodkih raziskovati vzorke za neplodnost. Po sedmih dneh od spočetja naj bi zarodke uničili. 

Čeprav znanstveniki trdijo, da nimajo nikakršnega namena teh umetno spočetih zarodkov vsajati v maternice, pa bi uspešno izvedeni testi za področje preprečevanja splava v zgodnji dobi nosečnosti močno povečali pritiske za splošno sprejetje genetsko spremenjenih otrok.

Ko je meja enkrat prekoračena, ni več povratka

David King iz skupine Human Genetics Alert pravi, da bi odobritev regulatorja pomenila prvi korak na poti legalizacije genetsko spremenjenih otrok. Podobno meni tudi dr. Calum MacKellar iz škotske komisije za bioetiko, ki je izjavil, da ti poskusi odpirajo vrata za evgeniko.

Kritična je tudi Nola Leach, vodja organizacije CARE: »S človeškim življenjem ne smemo eksperimentirati. Tudi če je neplodnost za pare še tako boleča.« Dodaja, da je »Splošna deklaracija o človeškem genomu in človekovih pravicah povsem jasna, da poseganje v zarodne matične celice pomeni poseg v človekovo dostojanstvo

Leachova zagovarja stališče, da bi morala Velika Britanija to zahtevno področje urejati na mednarodni ravni, ker bo posledice nosilo celotno človeštvo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.