Živeti praznik in praznovati življenje – večni izziv, sreča in pot osebnega napredka.
En Gospod, ena vera, en krst. Ef 4,5
19. maj – krst in rojstni dan
Hladno nedeljsko jutro je prineslo s seboj vznemirjeno pričakovanje krstnega dne našega Jurija. Pa še rojstni dan naše male princeske … V tem jutru enkrat za spremembo ni bilo treba dajati dodatnih navodil pri oblačenju. Svečana oblačila so bila pripravljena, še celo zajtrk je potekal presenetljivo mirno.
Ko smo se odpravljali v cerkev, je bilo čutiti mešanico pričakovanja, nervoze, navdušenja in veselja. Pri maši so peli naši prijatelji Slavčki, Jurij je polovico maše prespal, po krstnem obredu pa pregovorno napovedal pevsko kariero. Mene je obred ganil kot vedno. Besede zaupanja botrom, navodila staršem, sprejem v župnijsko občestvo, zakramentalna znamenja … Morda še toliko bolj, ker je našega četrtega otroka krstil moj najstarejši brat, ki v moje življenje že od nekdaj prinaša modrost, zaupanje, brezpogojno sprejemanje in očetovsko skrb.
Ko smo se odpravljali v cerkev h krstu, je bilo čutiti mešanico pričakovanja, nervoze, navdušenja in veselja.
Ko je Jurij postal za spoznanje preglasen, sva se umaknila v zakristijo. Reka čustev je takrat našla pot čez moje lice in nenadoma so me preplavili spomini. Na nosečnost in na skrb za nerojenega otroka. Na preplah v sedmem mesecu nosečnosti. Na zdravljenje na pediatrični kliniki in vse, kar je sledilo. Prevzela me je hvaležnost za dar življenja, za tega zdravega, vedrega, ognjevitega dečka, ki je prinesel v naš svet toliko lepega. Mali v naročju pa, kot da bi razumel čutenje mojega srca, se je nasmehnil čez drobne solzice in zdelo se mi je, kot da je na njegovem obrazu zasijala mavrica. Ti moj mali … Vse življenje bova kljubovala viharjem.
Še sklepni blagoslov in spominsko fotografiranje pred kipom majniške kraljice. In simbolika, ki je dan naredila vreden večnosti. Moja dva brata – eden krstitelj, drugi boter, moja sestra – botra in midva z možem ter najinimi štirimi otroki. Pa velika, do neba velika prošnja. Da bi Bog ohranil to našo veliko družino zdravo in povezano tako, da bo kljubovala vsem čerem plovbe sodobnega časa.
O, in potem … Kosilo pri svakinji, skupaj z atom in mamo in veliko torto, ki je najbolj razveselila rojstnodnevno slavljenko. Še sonce se je na moč potrudilo in nam poslalo svoje najbolj tople žarke, da smo lahko praznovali zunaj. Ker je bil za nami naporen koncertni večer in doživeto dopoldne, so otroci po kosilu za nekaj časa omagali in se tako pripravili na popoldansko piknik praznovanje. Lepo je bilo srečati sorodnike in prvič pokrižati novorojenko prijateljice. In se preprosto veseliti življenja.
Mali v naročju pa, kot da bi razumel čutenje mojega srca, se je nasmehnil čez drobne solzice …
Zvečer pa zapišem še nekaj misli današnjima slavljencema:
Ljubi sin. Danes si s svetim krstom postal del velike družine. Želim ti, da bi vse življenje ohranil svetlobo, žar in moč božjega otroštva.
Ljuba moja hčerka. Ko pogledam v tvoje velike modre oči, vidim pogumno, prijazno, radoživo deklico. Ohrani milino in še naprej s takšno ljubkostjo sprejemaj ljudi in življenje. Mami.
24. maj – praznik občine
Komaj smo si dobro oddahnili od praznovanja, pospravili, pregledali datoteke s fotografijami, se je že pred nas postavil nov izziv. Priprava na praznovanje občinskega praznika s kulturno prireditvijo, ki jo je skupaj s sodelavci pripravljal mož. Tovrstni prazniki in proslave imajo pravzaprav veliko moč – lahko prikažejo koristne in uspešne dogodke in dejavnosti nekega kraja in izpostavijo tisto, kar je bilo v nekem obdobju lepega in plemenitega. Tako je bila zasnovana tudi ta prireditev.
Za nameček pa je s skupino iz našega vrtca nastopil tudi naš drugorojenec. Tako prisrčno ga je bilo gledati, kako je ves teden vadil znano pesem »Dobro jutro, ponedeljek …«, se spraševal, če mu bo uspelo, dvomil in se spet opogumljal.
Nastop je uspel. Matic je bil fantastičen petek. Svoje zadovoljstvo je žarečih oči potrdil tudi mali bodoči kulturnik. Saj je bila njegova izjava dneva – ko bom velik, bom nastopal na občini. 🙂
31. maj – spet kliče nas venčani maj?
Včasih gredo stvari preveč prehitro in mimo našega polnega zavedanja.
Kar švignil je mimo tale maj. S kopico zanimivih in pomembnih dogodkov, z nekaj novimi izkušnjami, a še vedno z zavestjo, da včasih gredo stvari preveč prehitro in mimo našega polnega zavedanja. Še dobro, da smo ob večerih brali šmarnice Gregorja Čušina in se srečevali z njegovim videnjem Žive cerkve, tako smo se vsaj malo dotaknili majniško-šmarničnega vzdušja. Tako živi so njegovi opisi pogovorov ministranta s svetniki v cerkvi, da je naše otroke čisto prevzela misel, kaj pa če je to mogoče.
In še novost meseca – večerne litanije vseh svetnikov, ki jih kličemo kar tako na pamet – in se jih skušamo spomniti čim več. Včasih najdemo tudi kakšnega, ki skoraj gotovo ne obstaja. Na primer sveti Lurdo (?!?) in seveda najbolj prisrčna – sveta mami in sveti ati. Skratka ob koncu tega polnega, bogatega, ustvarjalnega maja – vas vse svetnike prosimo za varstvo in pomoč v juniju in vseh naslednjih mesecih.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
