Kotalkanje vs. rolanje: kakšna je razlika in kaj je primernejše za otroke?

Foto: Shutterstock

Se tudi vi sprašujete, kaj kupiti otrokom – kotalke ali rolerje? Pri strokovnjakih smo preverili, kakšna je razlika, kaj je primernejše za rekreacijo in česa se otrok lažje nauči.

Zaradi vpliva Disneyeve telenovele Soy Luna (Jaz sem Luna) so se kotalke vrnile na ulice in igrišča, starši pa smo v precepu, kaj izbrati. Po nasvet smo se obrnili na Kotalkarski klub Renče in na mamo dveh otrok, ki je v mladosti trenirala kotalkanje.

Kotalkanje notranji, rolanje zunanji šport

Osnovna razlika med kotalkanjem in rolanjem je, da je kotalkanje v prvi vrsti dvoranski šport in torej namenjen notranji rekreaciji, rolanje pa zunanji.

Prednost kotalkanja je večja stabilnost telesa in možnost izvajanja različnih elementov. Rolerji zahtevajo boljše ravnotežje, hkrati pa so okretnejši, lažje jih je nadzorovati in se zaradi zadnje zavore hitreje ustavijo.

Sara Pregelj, trenerka v Kotalkarskem klubu Renče, pojasnjuje: »Rolanje je bolj namenjeno zunanji rekreaciji, ker kolesca pri rolerjih omogočajo lažje izogibanje kamenčkom, lažjo vožnjo po grobem asfaltu in manjši prenos vibracij.« Kotalke so v nasprotju z rolerji stabilnejše, vendar mora biti podlaga za kotalkanje bolj ravna in čista.

Očitna razlika med rolerji in kotalkami je tudi v postavitvi kolesc, ki so pri kotalkah postavljena pod prste in peto, po dve vzporedno, pri rolerjih pa v vodoravni vrsti, po sredini stopala. Kotalke imajo zavoro spredaj, rolerji pa zadaj, zaradi česar pride do razlike v samem težišču telesa.

Po besedah Sare Pregelj je danes tehnologija izdelave kotalk in njihovih dodatkov že tako razvita, da tudi za kotalke izdelujejo posebna kolesca, namenjena zunanjim površinam, ki so večja in širša ter omogočajo lažje kotalkanje in manj padcev. Pozorni moramo biti le na pravilno izbiro kotalk za zunanjo uporabo.

Kotalkanje – bolj umetniško, rolanje – bolj praktično

Prednost kotalkanja je večja stabilnost telesa in možnost izvajanja različnih elementov (piruete, skoki, plesni gibi), zaradi česar kotalkanje velja za bolj »umetniško«.

Rolerji zahtevajo boljše ravnotežje, hkrati pa so okretnejši, lažje jih je nadzorovati, omogočajo hitrejše obrate in se zaradi zadnje zavore hitreje ustavijo. Uporabnejši so tudi na daljše razdalje, saj so hitrejši, in kot prevozno sredstvo, npr. do šole ali službe.

Pri rolanju in kotalkanju gre torej za dva različna športa s svojimi zakonitostmi. A če se želimo le malo voziti po igrišču, razlika ni velika. Trenerka Sara Pregelj pravi: »Če primerjamo rekreativno kotalkanje in rolanje na zunanjih površinah, sta obe aktivnosti skoraj izenačeni.«

Temu mnenju se pridružuje Polona Avanzo, mama dveh otrok, ki je v mladosti trenirala kotalkanje in drsanje: »Mislim, da je precej vseeno, česa se otrok loti, glavno da ga veseli. Pri obojem bo razvijal motoriko in ravnotežje.«

Česa se je lažje naučiti?

»To je težko reči,« pravi trenerka Sara Pregelj. »Če obvladamo en šport, se bomo načeloma brez težav naučili tudi drugega.« Običajno pa velja, da je nekoliko težje preiti iz rolerjev na kotalke kot obratno. Otrok, ki preide iz rolerjev na kotalke, namreč potrebuje nekaj dni ali celo tednov, da se prilagodi na položaj »štoparja« oz. zavore, ki je pri rolerjih zadaj, pri kotalkah pa spredaj.

»To je največja težava, ki lahko povzroči tudi nekaj padcev na kotalkah,« pravi Sara Pregelj. »Če otrok preide iz kotalkanja na rolanje, ima seveda tudi problem z drugačno pozicijo zavore, vendar je manj padcev, saj je na rolerjih zaradi pozicije kolesc težko pasti naprej.« V vsakem primeru je potrebno nekaj časa, da se otrokovo telo prilagodi na drugačno razporeditev težišča telesa.

Izkušnja večine uporabnikov je, da je začetno učenje rolanja malenkost težje, saj zahteva več ravnotežja, ko ga osvojimo, pa je »enostavnejše za uporabo« in pogosto bolj praktično. Če ste odraščali v 90-ih, se verjetno spominjate, kako so po prihodu rolerjev kotalke obležale v kotu. Tudi nekdanja tekmovalka v kotalkanju zase pravi: »Danes rolam, saj so rolerji bolj primerni za vožnjo po cesti in rekreacijo. Če obujem kotalke, se počutim bolj umetniško.«

Vrnitev pozabljenih kotalk

Kotalkanje se je pojavilo že v 18. stoletju, prvo tekmovanje v umetnostnem kotalkanju pa je bilo v Angliji leta 1875. Izjemno priljubljeno je bilo vse do 90-ih let prejšnjega stoletja, ko so jih iz ulic zaradi večje uporabnosti, vodljivosti in hitrosti izrinili rolerji. Rolerje so si prvi zamislili igralci hokeja, ki so iskali način, kako trenirati tudi poleti. Zelo kmalu po nastanku so rolerji osvojili svet.

Na ponoven dvig zanimanja za kotalkanje je najbolj vplivala argentinska telenovela Soy Luna. Po besedah Sare Pregelj večina otrok kotalkanja prej sploh ni poznala: »Soy Luna je v Sloveniji povzročila pravi bum. Za kotalkarsko zvezo in njene klube je to super, saj je kotalkanje prej skoraj zamrlo, zdaj pa je zanimanje izredno.«