Komu je seksualna revolucija najbolj škodovala? Ženskam.

Seksualna revolucija naj bi ženske osvobodila in jim omogočila, da v spolnosti uživajo kot moški. In stanje po pol stoletja? Ženske so še vedno odgovorne za kontracepcijo, spolna svoboda pa pomeni, da že 12-letnice izvajajo oralni seks.

Francoski časnik Le Figaro je nedavno objavil intervju s strokovnjakinjo za spolnost Thérèse Hargot, magistrico družinskih in seksoloških študij ter avtorico knjige (Skoraj) spolno osvobojena mladost (Une jeunesse sexuellement libérée – ou presque, 2016). V njem pod vprašaj postavi vse »pridobitve« seksualne revolucije, z žensko osvoboditvijo na čelu.

Norma se je spremenila, a dolžnost ostaja: užitek

Thérèse Hargot trdi, da se je od seksualne revolucije norma sicer spremenila, a občutek dolžnosti ostaja. »Od dolžnosti porajanja otrok smo prešli k dolžnosti užitka. Od pravila, da ne smemo imeti spolnih odnosov pred poroko, smo prešli na pravilo, da moramo imeti spolne odnose čim prej.«

Pravila, ki jih postavlja pornografska industrija, smo tako ponotranjili, da ne potrebujemo več zunanje institucije, ki bi nam povedala, kaj moramo početi. »Imamo se za svobodne, zato nimamo občutka, da smo podvrženi kakšnim normam,« pravi Thérèse Hargot. A takšen je le občutek.

Sodobni pari so pod hudim pritiskom, da morajo biti uspešni v odnosu, karieri, vzgoji otrok, pa tudi, da so uspešni v spolnem življenju. Ravno zato spolnost kljub vsej »svobodi« v nas zbuja toliko tesnobe. Hargotova opozarja, da stereotipi in pričakovanja ostajajo: moški morajo biti uspešni v postelji, ženske pa na področju zunanje lepote.

Od dolžnosti porajanja otrok smo prešli k dolžnosti užitka. Od pravila, da ne smemo imeti spolnih odnosov pred poroko, smo prešli na pravilo, da moramo imeti spolne odnose čim prej.

Seksualna svoboda 21. stoletja = svoboda, da oralno seksamo pri 12 letih

Thérèse Hargot je zaposlena v nižji srednji šoli, kjer med 11 do 15-letnimi učenci opaža, kako velik vpliv ima pornografija na njihovo odkrivanje spolnosti. »13-letnice me na primer sprašujejo, kaj mislim o ‘trojčku’. Pornografija se je spremenila v ‘porno-kulturo’, ki je dostopna povsod, na internetu, televiziji, v glasbi, reklamah … Popolnoma smo jo ponotranjili.«

In kako to vpliva na mladostnike? Hargotova odgovarja: »Kako otrok dojema takšne podobe? Je sposoben razlikovati med resničnostjo in fikcijo?« Po njenem pornografija uniči mladostnikovo domišljijo, saj mu ne da možnosti, da bi si oblikoval lastne predstave o spolnosti. Užitek, odnose in ljubezen povezujejo s tem, kar vidijo na ekranu. To je njihova resničnost. Otroci, ki komaj vstopajo v puberteto, mislijo, da dekleta na takšen način zadovoljujejo moške, kot vidijo v pornografskih prizorih. »Tako razmišljajo že 12-letnice!« opozarja Hargotova.

»Moje telo je na voljo«

Obljuba, da mi »moje telo pripada«, se je spremenila v »moje telo je na voljo«. Seksualna »osvoboditev« se je tako obrnila predvsem – proti ženskam. V 21. stoletju je žensko telo še vedno »na voljo« za zadovoljitev moških spolnih nagonov. Še slabše, zdaj je na voljo, ne da bi imeli moški do njih kakršnekoli obveznosti.

Poleg tega so ženske tiste, ki še vedno nosijo vso težo kontracepcije, splava, umetnih oploditev … Moško telo je ostalo nedotaknjeno.

»To naj bi bila osvoboditev?« se sprašuje Hargotova. »V javnosti razglašamo spoštovanje do žensk, v zasebnosti pa gledamo pornografijo, ki ženske obravnava kot predmet. Razcvet pornografske industrije, v kateri je vse več nasilja nad ženskami, pa tudi uspeh sadomazohističnega romana Petdeset odtenkov sive jasno pričajo o našem odnosu do žensk.

V svoje telo mora vedno posegati ženska, moški nikoli

Hargotova pod vprašaj postavlja tudi eno največjih »pridobitev« seksualne revolucije in feminističnega gibanja – kontracepcijsko tabletko. »Ko gledam, kakšen vpliv ima tabletka na zdravje in spolno življenje žensk, si ne morem kaj, da ne bi dvomila. Vedno je ženska tista, ki mora poseči v svoje telo, moški pa nikoli. To je popolnoma nepravično!«

Zato se sama poglobljeno ukvarja z raziskovanjem naravnih metod načrtovanja družine, saj so edine, pri katerih moški in ženska enakovredno sodelujeta ter ki spoštujejo resničnost ženskega telesa. »To se mi zdi veliko bolj feministično kot predpisovanje zdravil popolnoma zdravim ženskam!«

Otroci se ne morejo svobodno odločati, v kakšno spolnost bodo privolili

Sodobna »morala privolitve« trdi, da smo svobodni za kakršnokoli spolno prakso, dokler se z njo strinjamo. A otroci takšno moralo dojemajo na drugačen način – so pod velikanskim pritiskom in prav nič svobodni. Od njih pričakujemo, da se bodo obnašali kot odrasli in se samostojno odločali, kaj si želijo, na kaj so pripravljeni in s čim se strinjajo.

Namesto da govorimo le o kondomih, kontracepciji in splavu, moramo mladim pomagati, da se izgrajujejo in razvijajo svoje samospoštovanje.

A otroci in mladi najstniki niso sposobni reči »ne«, zato od njih ne moremo pričakovati, da bodo v nekaj »svobodno privolili«. »Otroštvo bi morali veliko bolj varovati!« opozarja Hargotova.

Spolno vzgojo bi morala nadomestiti vzgoja o odnosih

Najstnikov ni treba učiti, kako razvijati svojo spolnost. Spolna vzgoja, ki so je deležni v šoli, pa je poleg tega še zelo protislovna. Po eni strani otroke uči, da lahko počnejo vse, kar si želijo, po drugi strani jih uči, da je spolnost nekaj zelo nevarnega (različne bolezni, AIDS, neželena nosečnost …).

»Mlade je namesto tega treba učiti, kako postati moški in ženske, kako razviti svojo osebnost,« je prepričana Hargotova. »Spolnost je sekundarnega pomena, na prvem mestu je osebnost. Namesto da govorimo le o kondomih, kontracepciji in splavu, jim moramo pomagati, da se izgrajujejo in razvijajo svoje samospoštovanje.«

Cilj je torej vzgojiti moške in ženske, ki bodo znali odgovorno vstopati v odnose drug z drugim.

Foto: lefigaro.fr, affairesdegars.com, flickriver.com