Koga moti izraz »pravi moški«?

Vir: Shutterstock

V zadnjih dneh smo na družabnih omrežjih priča zgražanju zaradi besedne zveze »pravi moški«, ki se je znašla v osnovnošolskem berilu. Za otroke naj bi bila namreč »neprimerna in škodljiva«.

Ne nameravam razglabljati o ustreznosti vprašanj, na katera morajo pri pouku slovenščine odgovarjati slovenski četrtošolci. Presenetili pa so me žolčni odzivi o neprimernosti besedne zveze. V Mladini so na primer zapisali: »V zgodbi je uporabljena besedna zveza ’pravi moški’, kar je za čase, ko naj bi bili razgledani ljudje obveščeni o problematiki vsiljevanja družbenih vlog, precej nazadnjaško, če ne celo škodljivo.«

Sam izraz je res nekoliko neroden – ne zaradi vsiljevanja vlog, ampak zaradi nedorečenosti. Kakšna je definicija »pravega moškega«?

Sam izraz “pravi moški” je res nekoliko neroden – ne zaradi vsiljevanja vlog, ampak zaradi nedorečenosti.

Moje pojmovanje se nedvomno razlikuje od sosedinega. A gotovo sva o njem obe že razmišljevali. Preprosto zato, ker si ženske ob sebi želimo – prave moške.

Sodobne ženske se v isti sapi sprašujejo, kam so izginili vsi »pravi moški« (saj se spomnite zadnje kavice s prijateljicami?), in hkrati zgražajo, da gre za »vsiljevanje družbenih vlog«. A dejstvo ostaja, da si ženske za življenjskega sopotnika pač ne želimo »pravega človeka« ali »prave osebe«, ampak si želimo pravega moškega.

Moški, ki dopolni našo ženskost

Pravi moški je predan, samoiniciativen, spoštljiv, na prvo mesto ne postavlja svojih sebičnih želja, ampak se je pripravljen boriti za svojo ženo, otroke, prijatelje, vrednote. To je moški, ki dopolni našo ženskost.

Tu ne gre za vlogo alfa samca, možatega mišičnjaka s tridnevno brado, ki zna zamenjati predrto pnevmatiko. Podobe pravega moškega so v resnici tako različne, kot so si različni moški. A nekaj jim je vseeno skupno. Pravi moški je predan, samoiniciativen, spoštljiv, na prvo mesto ne postavlja svojih sebičnih želja, ampak se je pripravljen boriti za svojo ženo, otroke, prijatelje, vrednote. To je moški, ki dopolni našo ženskost. Enako, predvidevam, velja za moške, ki si ob sebi želijo »pravo žensko«.

Družbeno zaostalo? Nerazgledano? Nazadnjaško? Morda. A sama sem neskončno hvaležna, da sem poročena s »pravim moškim«. Ne s »pravim« za vse ženske (hvala Bogu!). A gotovo s »pravim« zame. Hvaležna sem za njegovo moškost, za drugačen način razmišljanja in delovanja, celo za vse spore, ki izvirajo iz tega, da sem jaz ženska, on pa moški. Najina različnost otroke bogati, ne pa »indoktrinira«.

Upam, da mi naslednjič, ko mu bom omenila, da je pravi moški, ne bo zameril. Tako kot jaz ne bom zamerila svoji morebitni bodoči snahi, če bo mojemu sinu kdaj rekla – pravi moški.