Kako naj pravično razdeliva premoženje med otroka?

Foto: Shutterstock

Spoštovani!

Zelo bi vam bila hvaležna, če mi lahko svetujete glede dedovanja. Z možem imava dva odrasla otroka, v posesti pa nepremičnino. Ker sva že v poznih letih, razmišljava kako razdeliti imetje, da bi bilo čimbolj, pravično za oba. Glede na situacijo in vse okoliščine, bi enemu podarila nepremičnino, drugemu pa bi izplačala gotovino.
Obremenjuje pa naju vprašanje, kolikšen % gotovine bi bilo potrebno izplačati napram nepremičnini; glede na to, da so z nepremičnino vedno stroški vzdrževanja, vlaganja, delo … gotovina pa je čista – brez kakršne koli obremenitve.
Za nasvet se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem.

bralka

Spoštovana bralka,

hvala za vaše vprašanje. Pohvalno je, da razmišljate o razdelitvi premoženja, saj je verjetnost sporov med otroki po mojih izkušnjah veliko večja, če pride do razdelitve premoženja šele po smrti staršev.

Glede vašega vprašanja pa moram reči, da nanj zakonodaja ne ponuja nobenega konkretnega odgovora. Dokler sta z možem lastnika premoženja, lahko z njim razpolagata po lastni volji. Le pri razpolaganju s premoženjem za primer smrti (npr. z oporoko) je omejitev ta, da otrok ne sme biti prikrajšan za nujni delež. Ta pa znaša polovico zakonitega deleža, torej deleža, ki bi šel vsakemu od otrok, če zapustnik ne bi napravil oporoke.

Iz vašega vprašanja izhaja, da si z možem želita razdeliti premoženje med dva odrasla otroka že za časa življenja, in sicer tako, da bo vsak dobil približno enako vrednost premoženja. Kot sami pravite, si želita pravične rešitve.

Kaj je pravično, je težko objektivno reči, saj nimamo vsi ljudje enakega občutka za pravičnost. Hkrati pa je v primeru, kot je vaš, poleg same vrednosti nepremičnine lahko pomembnih še veliko drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na to, kako pravična se bo vpletenim zdela predlagana rešitev. V nadaljevanju navajam nekaj takšnih dejavnikov, ki bi lahko bili relevantni v vašem konkretnem primeru:

  • želje (afinitete) vaših odraslih otrok. Možno je, da si prvi (veliko) bolj želi prejeti nepremičnino kot drugi. V takšnem primeru je »subjektivna vrednost« nepremičnine pri prvem otroku veliko večja kot pri drugem. Drugemu otroku pa morda več pomeni, da prejme denar, s katerim lahko nato prosto razpolaga.
  • nadalje je lahko pomembno vprašanje, ali kateri od vaših otrok rešuje svoj stanovanjski problem, drugi pa ima to vprašanje že rešeno in bi mu morebiti dodatna nepremičnina predstavljala predvsem breme zaradi potrebnega vzdrževanja, stroškov itd.,
  • s tem je lahko povezano tudi vprašanje, ali imata otroka svoji družini, kar lahko tudi pogojuje potrebe po bivalnem prostoru,
  • pomemben dejavnik je lahko tudi vrsta in lega nepremičnine, ki jo nameravate zapustiti enemu od otrok. Če gre pri tem za stanovanje v mestu je situacija precej drugačna, kot če gre za starejšo hišo na podeželju. Stanovanja v mestih se namreč večinoma brez težav prodajo ali oddajo v najem. Takšna stanovanja zato ljudje vidijo kot naložbo, priložnost za pridobivanje dobička od najemnin, ne pa kot strošek ali breme. Sploh pa to velja v časih, kot so trenutni, ko zaradi visoke inflacije denar na banki hitro izgublja vrednost, od nepremičnin pa ne samo, da pridobivamo dohodek (npr. najemnine), ampak tudi sama vrednost nepremičnin raste (cene le-teh so po podatkih SURS od 2015 do 2023 zrasle v povprečju za 86 %),
  • končno pa na celotno situacijo lahko pomembno vpliva dejstvo, ali v nepremičnini, ki jo bosta namenila enemu od otrok, že prebiva kdo (npr. vidva z možem). Če nepremičnina ni prosta oseb, to zagotovo znižuje njeno tržno vrednost.

Kot vidite lahko različni dejavniki pomembno vplivajo na iskanje pravične rešitve. Zato je na vaše vprašanje težko podatki konkreten odgovor. Splošno načelo v podobnih primerih je, da naj bi vsakdo dobil približno enako vrednost premoženja. To bi v vašem primeru pomenilo, da drugi otrok dobi v denarju izplačano trenutno tržno vrednost nepremičnine.

Pri tem pa se takoj postavi vprašanje, kakšna je ta tržna vrednost. Tudi če bi se za pomoč pri tej oceni obrnili na strokovnjake (cenilce), se v praksi njihove ocene med seboj pogosto precej razlikujejo. Dokler se nepremičnina ne proda na prostem trgu, je torej vsako ugotavljanje tržne vrednosti zgolj ocena. Ker pa vi nepremičnine nimate namena prodajati, je za vas pomembna predvsem (subjektivna) ocena vrednosti nepremičnine s strani vas in vaših otrok. Nanjo pa lahko močno vplivajo zgoraj navedeni dejavniki.

Zato bi bil v vašem primeru moj nasvet najprej, da se o zadevi z otrokoma odprto pogovorite. Povejte jima, da vaju to vprašanje bremeni in da si želita pravične rešitve, s katero boste zadovoljni vsi. Skupaj poskusite poiskati takšno rešitev. Če sta otroka med seboj v dobrih odnosih, bosta morda tudi sami lahko poiskali zanju najboljšo rešitev (seveda v okvirih, ki jima jih boste predhodno vi predstavili).

Seveda pa je povsem mogoče, da vam sprejemljive rešitve za vse skupaj ne bo uspelo poiskati. Bodisi zato, ker se otroka o tem ne bosta zmogla ali želela konkretno izjasniti, bodisi zato, ker bodo njuni interesi v navzkrižju (npr. ker bi si oba želela prejeti nepremičnino). Tudi v takšnem primeru je prav, da otrokoma daste besedo, jima morda prisluhnete na ločenih srečanjih, kjer bo vsak lahko iskreno pojasnil svoj pogled in želje. Na koncu pa bosta vidva z možem tista, ki bosta upoštevajoč vse, kar sta slišala od otrok, oblikovala predlog razdelitve, ki se bo vama zdel kar najbolj pravičen.

Čeprav morda kateri od otrok s predlogom ne bo povsem zadovoljen, verjamem, da ga bo vseeno sprejel, saj bo videl, da je to sad vaših iskrenih pogovorov in tehtnih premislekov. Poleg tega se bo zavedal, da je vse, kar bo dobil od vaju z možem, zanj dar oz. sad vajine dobre volje. Starši namreč lahko za časa življenja prosto razpolagajo s svojim premoženjem in ni nujno, da ga namenijo (le) svojim otrokom. Če se bosta otroka zavedala tega, bosta z veseljem in hvaležnostjo sprejela tisti del premoženja, ki jima ga bosta z možem namenila.

Želim vam uspešen dogovor.

mag. Tomaž Pisk, odvetnik v Škofji Loki

Vir: Canva

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Nikjer nisem zasledila, da bi kaj pisalo o tem, kdo bo poskrbel za starše, ko bodo onemogli? Verjetno ne bodo šli ob prvi slabosti v dom in najbrž ne bodo vitalni do konca, padli dol in v trenutku umrli.
    Danes ljudje dočakajo tudi 90 in več let, zadnja leta življenja pa so težka. Operacije, terapije, zdravljenja, velikokrat se zraven pridruži še demenca. Ljudje tudi obležijo, treba jim je menjavati plenice, jih dvigovati, umivati. Zelo, zelo težko in naporno delo. Nekateri stari ljudje tudi nočejo iti v dom. Ali tisti, ki bo vse to delal, bo na koncu vreden ravno toliko kot tisti, ki pride k staršem na obisk enkrat na mesec? Je to pravično?
    Po navadi vse to delajo hčerke ali pa uboge snahe. Te so še manj vredne. Vsi si po tihem mislimo in upamo, da bomo vitalni do konca, vendar so taki izredno redki. Konec koncev, vsak star človek, tudi, če je še dokaj samostojen in vitalen, potrebuje nekoga, ki ga vsaj občasno pelje v trgovino, k zdravniku, po drugih opravkih.
    Tudi na to moramo misliti!

    1. Glede na tendence predlagateljev evtanazije v Sloveniji in glede na našo butasto vlado starih ljudi kmalu ne bo več, pa tudi vseh invalidov, ljudi z duševnimi stiskami ne bo več. Ker nas bodo itak vse evtanazirali.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja