Kako lahko s teologijo telesa vzgajamo za zdravo spolnost že od malega?

Foto: Canva

Sama sem navdušena na teologijo telesa. A kako vzgajati otroke v tem čudovitem sporočilu, da jim je ne bo potrebno na novo odkrivati, pač pa bi v njej od samega začetka živeli?

Živim v okolju, za katerega imam občutek, da teologija telesa vztrajno spreminja miselnost o zakonu in spolnosti. Sama sem bila nad njo navdušena in opažam, da je postala zelo priljubljena tema.

Kot mama sem se tako začela spraševati, kako vzgajati otroke v tem čudovitem sporočilu, da jim je ne bo potrebno na novo odkrivati, pač pa bi v njej od samega začetka živeli. V resnici je spolnost proces, v katerem sem sposobna svojo intimnost, svoj najbolj notranji delček, deliti z drugim. A kako se tega lotiti pri vzgoji?

Manj se ukvarjaj z vzgojo svojih otrok in več z vzgojo samega sebe. Otroci tako ali tako posnemajo to, kar počneš.

Otroci srkajo naš zgled

Pred časom sem na Facebooku opazila napis: »Manj se ukvarjaj z vzgojo svojih otrok in več z vzgojo samega sebe. Otroci tako ali tako posnemajo to, kar počneš.«

Kljub poplavi vseh informacij mi je ostal v spominu, ker me je opomnil na bistvo vzgoje – bodi zgled. Skozi tedne mi je sporočilo potrkalo na vest v najrazličnejših situacijah – triletnik ne pospravlja za sabo (Zakaj pa bi, če je pri nas tako ali tako ves čas razmetano?), kadar se sooča s frustracijo, znori (Hvala enako! S tem, da naj bi bil moj regulacijski sistem v možganih že veliko bolj zrel.), v trgovini hoče sladkarije (O, tudi jaz! Ko ga ni zraven, hitro vržem na nakupovalni trak eno čokoladico. Moj profesorski monolog o škodljivosti sladkorja je že zdavnaj pozabljen.) itd.

Jasno je, da otroci srkajo naš zgled. Tako kot se na vseh mogočih področjih borimo s tistim težjim delom vzgoje – vzgojo samih sebe, prav tako je tudi na področju telesnosti. Na katera področja moramo biti pozorni, če jim želimo dati nekaj temeljev teologije telesa?

Najin medsebojni odnos

Naša naloga je, da tudi sami gradimo odnose, ki osrečujejo. Zmorem biti dar zakoncu v vsakdanjem življenju?

Za mlajšega otroka je odnos, ki ga imamo njegovi starši, fundacija za vse nadaljnje odnose. Ob naši komunikaciji se uči pravil sporočanja in odzivanja. Pije vso neizrečeno dinamiko in dojema vsa skrita sporočila, ki se vtisnejo v njegovo nezavedno dojemanje odnosov in so zemljevid tudi vseh njegovih načinov videnja drugega in odzivanja nanj.

Če se kot starši zavedamo tega močnega vpliva na življenje naših otrok – navsezadnje je sreča v odnosih, ki jih uspemo splesti z drugimi – je naša naloga, da tudi sami gradimo odnose, ki osrečujejo. Zmorem biti dar zakoncu v vsakdanjem življenju?

Kadar ugotovimo, da nam je spodletelo in da ne zmoremo sami, je naša odgovornost, da si zato poiščemo primerno pomoč – zakonske skupine, terapija, pogovor z duhovnikom, knjige, delavnice … Zagotovo je v našem okolju nekdo, ki nam na tem področju lahko pomaga, le zares moramo pogledati. Neko poenostavljeno vodilo je: Srečna starša, srečni otroci.

Odnos do otroka

Daljše dojenje, skupno spanje, nošenje … – z vsem tem smo s svojim telesom dar našemu otroku in smo na najboljši način zgled darujočega pomena telesa.

Teologija telesa nas uči, da je Bog v naše telo zapisal, kar je za nas imel v načrtu – darovanjsko ljubezen. Starši smo poklicani, da smo viden zgled tega sporočila.

Če želimo otrokom sporočiti, da naše telo ni namenjeno sebičnosti, potem jim moramo že od samega začetka pokazati, kako biti drugemu dar z našim telesom. Telo ima smisel in je namenjeno darovanju, če nanj pogledamo skozi oči teologije telesa.

Povezovalno starševstvo ni samo nova modna muha pristopov k vzgoji, pač pa se vrača k izvornemu načrtu telesa tudi za starševstvo. Daljše dojenje, skupno spanje, nošenje otrok … – vse to so prakse, kjer smo s svojim telesom dar našemu otroku in smo na najboljši način zgled darujočega pomena telesa.

Modrost, skrito v tem, odkriva sodobna znanost. Ugotovitve navajajo, da tovrsten način starševstva pomaga otroku uravnavati živčni sistem, stabilizira njegove biološke sisteme in stimulira njegovo čustveno regulacijo ter uravnava stres.

Stvari (steklenička, duda, dekica, igračke…) ne morejo nikoli nadomestiti bližine, ki jo nudi telo ljubečega starša. V primeru težav ali omejitev, ko je potrebno poseči bo alternativah, je toliko nujnejši radikalni klic darovanja telesa na vseh ostalih področjih, kjer je to mogoče. Če se dojenje ni moglo vzpostaviti, naj mama kljub temu posnema vse ostale značilnosti dojenja – naj ga privije k sebi, ljubkuje, vzpostavlja očesni stik in na sploh skrbi, da je uglašena s svojim dojenčkom.

Če našo bližino nadomešča duda ali odejica, ne izkazujemo darovanjskega pomena telesa.

Starševstvo od nas zahteva, da ne iščemo enostavnih rešitev, ampak se dostojanstveno darujemo v polnosti. Če našo bližino nadomešča duda ali odejica, ne izkazujemo darovanjskega pomena telesa. Zgled, ki ga postavimo danes, bodo naši otroci preizkušali jutri.

Lisa in Gregory Popcak v knjigi Beyond the Birds and the Bees podata primer, kako otroku spregovoriti o darovanju telesa: »Ko si bil majhen, sem te dojila. Spal si celo v moji postelji. Se morda spomniš, kako veliko sem te nosila? No, bilo je veliko trenutkov, ko sem bila utrujena in sem te želela položiti v zibelko ali ti dati igračko in te odložiti v stajico. Ampak te nisem, ker sem vedela, da je Bog ustvaril naša telesa, da so dar za drugega. Želela sem uporabiti moje telo za tisto, kar si od mene potreboval. In veš kaj? Mislim, da sva si tako postala zelo blizu. Zdaj, ko si starejši, pa je tudi na tebi, da se učiš uporabljati telo za dobro drugih.«

Darovanjski pomen telesa se izgrajuje skozi leta, a temelj postavimo že v najnežnejših letih, ki so za otrokov psihološki razvoj tudi najpomembnejša. Pri vzgoji torej dosledno uporabljajmo načine, ki bodo otrokom zgled – le tako bodo tudi naše besede imele težo.