Kako in zakaj se je 3-letni Filip naučil »Soči«?

Vir: zajem zaslona YouTube

»Pozdlav, moje ime je Filip, stal sem tli leta in pol, in zdaj bom eno pesmico povedal, ki jo je napisal Simon Glegolčič. Gle pa takole: Krasna si bistra hči planin …«

Tako se začne video posnetek, ki si ga je v zadnjih dveh tednih ogledalo že več kot 120.000 Slovencev. Po spletu se je tako hitro razširil, ker simpatični in samozavestni malček večino osupne s svojim gladkim recitiranjem dolge Gregorčičeve pesmi, ki smo se je mnogi le mukoma naučili šele proti koncu osnovne šole.

Kako je mogoče, da se lahko tako majhen otrok nauči tako dolgo pesem? Je deček genij? So v ozadju (pre)ambiciozni starši? Ima takšno učenje sploh smisel?

Nekaj odgovorov na ta vprašanja je v zapisu pod videom podal že Filipov oče Damjan Četrtič, ki je povedal, da se je Filip pesmi naučil v dveh tednih. Pojasnil je tudi, da gre za dober primer tega, da metode zgodnjega učenja zares delujejo in da je mogoče majhnega otroka naučiti marsikaj, če mu le naredimo učenje zanimivo, sproščeno, igrivo.

Ker nas je zanimalo še malce več ozadja Filipovega učenja, smo Damjanu Četrtiču zastavili še nekaj vprašanj.

Od kod vaše navdušenje nad zgodnjim učenjem?

V času pred Filipovim rojstvom, ko sem si vzel nekaj časa in si, kot vsak starš, prebral  nekaj o vzgoji in starševstvu na splošno, sem naletel tudi na literaturo, ki me je prav posebno pritegnila. Gre za teorije zgodnjega učenja, spodbujanja otrok (do 5. leta) k razmišljanju, igranju in plesu, fizičnim aktivnostim. Vse te teorije zagovarjajo, da se otroci začnejo učiti takoj po rojstvu. Ampak ne govorimo o učenju, kot smo ga vajeni v šoli, temveč o učenju skozi igro. To se mi je zdelo tako zanimivo in v nekih točkah fascinantno, da sem se odločil, da se takšnega pristopa lotim tudi sam. Gre za metode, kot so jih uporabljali Masaru Ibuka, Maria Montessori, Glenn Doman. Skupna točka vseh teh pionirjev je zagovarjanje, da se geniji ne rodijo, ampak jih ustvari okolje.

Gre torej za ustvarjanje genijev?

Zgodnje učenje ni namenjeno temu, da bi ustvarili genije, temveč temu, da do otrokovega 5. leta vzpostavimo čimveč sinaps, ki jih bo kasneje uporabljal.Ne, zgodnje učenje ni namenjeno temu, da bi ustvarili genije, temveč temu, da do otrokovega 5. leta vzpostavimo čimveč sinaps, ki jih bo kasneje uporabljal (poenostavljeno rečeno). Otroci se na splošno zelo radi učijo, Doman celo trdi, da se raje učijo kot igrajo oziroma jedo. Seveda pa jih ne smemo siliti. Moramo jim prisluhniti, jih pohvaliti, predvsem pa spoštovati.

Na kaj ste bili pozorni, ko ste pri Filipu te teorije poskusili prenesti v prakso?

Z njim se nismo nikoli pogovarjali v pomanjševalnicah in po otročje, kot je ama‐ama, papu, aju, ninu … Nismo uporabljali dude, čeprav bi bilo mnogokrat enostavneje, saj smo bili mnenja, da je duda pripomoček, da imajo starši pred otrokom mir. Enako je s kupovanjem raznih neuporabnih igrač, ki so se jih izmislili odrasli, da imajo mir pred otroki. 🙂 Vedno smo se trudili, da ima otrok občutek varnosti, da nam lahko v popolnosti zaupa, da je čutil brezpogojno ljubezen in da se ne počuti nepomembnega. Ob vsem tem smo se tudi sami ogromno naučili in spoznali, da nekaj teorije vendarle drži.

Kako to, da ste se lotili ravno učenja Gregorčičeve “Soči”?

Ko sva se peljala iz vrtca, me je spomnil na obljubljeno knjigico in pesmi. Edina, ki mi je padla na pamet, je bila Soči.Pravzaprav gre za čisto naključje. 🙂 To poletje sem opazil, da je Filip zelo pozoren na rime in mu je vse v zvezi s tovrstno besedno igro všeč in zabavno. Od “Miha kašo piha”, pa do “Lahko noč, eno bolho za pomoč, če te pa pič, pa mene poklič”. Ker se je ob vsem tem od srca nasmejal, sem mu obljubil, da bova kupila knjigico s pesmicami in da mu bom te pesmice bral pred spanjem. Tako se je zadeva takrat zaključila, jaz pa sem na to pozabil. Nekega dne, ko sva se peljala iz vrtca (več kot mesec kasneje), pa me je spomnil na knjigico in pesmi. V istem trenutku sem predlagal, da mu kar eno povem. Edina, ki mi je padla na pamet, je bila Soči. Je pesem, ki jo vsi poznajo, vsi smo se je učili v šoli, je polna simbolike, emocij … Poznal sem le prvi del. Tega sem mu še enkrat ponovil pred spanjem. Kljub temu, da ne gre za pesem z izrazitimi rimami, sem bil že naslednji dan začuden, ko je delno ponovil prvi del pesmi, v avtu, spet na poti iz vrtca.

Pa tudi sicer rad recitira pesmice, uživa v nastopanju?

Pesmice vseh vrst ima precej rad, veliko jih prinese iz vrtca in jih pogosto ponavlja. Nastopač ni, pred občinstvom je kar precej zadržan.

Kako je sploh izgledalo eno običajno večerno učenje pesmi Soči? Zapisali ste, da se je vsak dan naučil pet vrstic …

Osrednjega dela pesmi, ki je kar precej težaven, sploh ni ponavljal, nato pa sem ga neko soboto, ko se je zjutraj igral v igralnici, slišal, kako ponavlja celotni osrednji del.Kot sem že omenil, je prvi del pesmi delno ponovil že drugi dan. Ker sem videl, da mu gre, sem si pesem natisnil in mu na poti iz vrtca prebral nekaj vrstic. Nato pa še iste vrstice pred spanjem. Rekel sem mu, da lahko ponovi. Včasih je le poslušal, drugič ponovil. Osrednjega dela pesmi, ki je kar precej težaven, sploh ni ponavljal, nato pa sem ga neko soboto, ko se je zjutraj igral v igralnici, slišal, kako ponavlja celotni osrednji del (okrog 15 vrstic). Prosil sem ga, če ponovi prvi del in mu doda ta del, ki ga je ravnokar govoril. Potreboval je malo pomoči, ampak mu je uspelo. Ugotovil je, da je s tem povzročil moje navdušenje in postalo mu je še bolj všeč. Zadnji del sva jemala ločeno in dokler ga ni osvojil, ga nisva povezala s prejšnjim delom. Nato je prišel dan, ko je povedal celo pesem.

Ste se Soči učili z njim predvsem vi (očka) ali je sodelovala cela družina? Se tudi sicer veliko igrate, ukvarjate z njim?

Z mamico pogosto kaj spečeta ali skuhata. Res, da je v kuhinji po tem velik nered, ampak ne moreš otroka spodbujati in mu obenem govoriti: pusti, bom jaz, ne to, ne ono …Pesem Soči sem z njim vadil predvsem jaz, včasih pa tudi mami. Ima bratca, ki je dopolnil šele eno leto. Drugače pa lahko rečem, da ima Filip precej pozornosti od celotne družine. Veliko se gibamo v naravi, na igrišču, zelo rad pomaga pri opravilih. Z mamico pogosto kaj spečeta ali skuhata. Res, da je v kuhinji po tem velik nered, ampak ne moreš otroka spodbujati in mu obenem govoriti: Pusti, bom jaz, ne to, ne ono …

Kot se vidi iz drugih video posnetkov, je Filip zelo zgodaj poznal tudi abecedo, planete v osončju (in verjetno še marsikaj, česar ni na posnetkih) – na kakšen način ste se učili vsega tega?

Vse smo počeli na enak način. Tudi zemljevid Evrope je sam sestavil pri 2,5 letih in si hitro zapomnil vse države. Tudi, če sem mu kakšno državo iz sestavljenega zemljevida skril, je v trenutku vedel, katera manjka. Vedno, kadar ga pazimo, se trudimo, da to ni le pazenje, da si ne bo česa naredil, ali kričanje, česa ne sme, temveč ga poskušamo animirati in spodbujati zanimanje.

Gre pri vsem skupaj za kako posebno tehniko?

Ni posebne tehnike. Gre zgolj za kratke intervale informacij. Ko je bil star približno eno leto, smo imeli tla prekrita s tatami puzzlami, na katerih so bile črke. Zelo priročno, da sem vsake toliko časa kakšno izpulil, mu jo pokazal in povedal, kaj pomeni. Čez nekaj časa, ko sem ga vprašal, katera črka je to, sem videl, da si je fant zapomnil. 🙂

Pomembno je, da otroku prisluhneš in spoznaš, kaj ga posebno zanima. Da mu podajaš informacije v kratkih intervalih, saj so dolge razlage nezanimive, zato bi ga dolgočasile in izgubil bi pozornost.Pomembno je, da otroku prisluhneš in spoznaš, kaj ga posebno zanima. Da mu podajaš informacije v kratkih intervalih, saj so dolge razlage nezanimive, zato bi ga dolgočasile in izgubil bi pozornost. Še pred enim letom sem precej prakticiral flash‐cards metodo (kako se oglašajo živali). To je metoda, ko hitro menjaš različne sličice in mu podajaš ciljne informacije. Vedno je nepremično gledal vanje. Dolgo ni bilo odziva, potem pa je kar naenkrat poznal zvoke za vse domače in divje živali. Tudi »dots method« sem poskusil, ampak jo kasneje nisem prakticiral.

Se vam zdi, da je Filip otrok z visoko nadpovprečnimi sposobnostmi, izredno nadarjen? Izstopa v primerjavi z vrstniki?

Ne jemljemo ga za genija, niti si ne prizadevamo, da bi to postal. V vrtcu se zlije z vrstniki in niti najmanj ne izstopa, saj ni nastopač.Filip je povsem običajen triletnik. Bolj kot miselno se nam je zdel napreden v fizičnem smislu. Shodil je pred devetim mesecem, s poganjalcem se je vozil malo pred drugim rojstnim dnevom, bil je zelo spreten pri plezanju, hitrejši od vrstnikov … Ne jemljemo ga za genija, niti si ne prizadevamo, da bi to postal. V vrtcu se zlije z vrstniki in niti najmanj ne izstopa, saj ni nastopač. Si sicer vse zapomni in ne pozabi navodil. Naredi vse, kar je potrebno, in odgovori na vprašanja, če so mu zastavljena, samoiniciativno pa ne prevzema pobude. Mislim, da bo s časom, ko bo pridobil na samozavesti, spremenilo tudi to.

Mislite, da bi se z uporabo teh metod tudi drugi otroci lahko hitreje učili?

Prepričan sem, da je zgodnje učenje ključno in če bi ga prakticirali, bi lahko videli napredek pri vseh otrocih. Pomembo je, da smo pri tovrstnem učenju dosledni, umirjeni in da počnemo to med igro.

Ali Filip v učenju vsega tega uživa? Se sam zelo želi učiti, je radoveden, veliko sprašuje?

Filip je zelo radoveden in zanimajo ga različne stvari. Zelo rad ima zgodbe, zato je pravljica pred spanjem obvezna. Pri pravljicah, ki smo mu jih že nekajkrat prebrali, se zgodi, da med branjem kar sam dokonča stavek, še predno ga dokončam.

Trenutno spoznavamo dinozavre, za katere kaže velik interes. Od imen, ki niso niti najmanj enostavna, obdobij, v katerem so živeli, velikosti in način prehranjevanja. Vsak dan mu preberem na kratko o dveh dinozavrih. Ne preverjam njegovega znanja, vidim pa, da z zanimanjem posluša. Velikokrat nama z mami prinese knjigo, naj mu še kaj prebereva.

Torej ga v učenje nikoli ne silite?

Za veliko stvari, ki se jih je naučil, sploh ne ve, kdaj se jih je naučil, ker učenje ni bilo mučno, temveč med igro.Veliko ljudi misli, da smo preveč ambiciozni starši in nam govori, naj pustimo otroku otroštvo. Da ga učimo stvari, za katere še ni zrel. Ne, bistvo ni vsebina, bistvo je v miselnih vajah. Povrhu vsega pa pri nas poteka vse v sproščenem vzdušju in niti ne vsak dan.

Popolnoma se zavedam, da je pesem vsebinsko pretežka, da bi Filip dojel njeno simboliko in pomen. Ampak to sploh ni bistveno, ker ga ne utrujamo s pomenom in ne analiziramo simbolike. Vem, da jo bo, v kolikor je ne bo vsake toliko časa ponovil, pozabil. Njeno bistvo pa bo spoznal v šoli. Otroštvo pa ima po našem mnenju zelo pestro in lepo. Za veliko stvari, ki se jih je naučil, sploh ne ve, kdaj se jih je naučil, ker učenje ni bilo mučno, temveč med igro.

Lahko poveste še kak primer takega učenja?

Recimo naslednji primer. Že kmalu, ko je začel govoriti, smo ga želeli naučiti, da zna povedati, kdo je, kje je doma, kako je ime staršem in podobne informacije – za primer, če bi se kdaj izgubil in bi ga to vprašali. Te informacije smo mu podajali v igri.

Otroke absolutno podcenjujemo ali pa se nam enostavno ne da.Ko je bil recimo star 2 leti in je zvečer pred spanjem sedel na stolčku v kopalnici ter čakal, da mu umijemo zobe, sva se igrala zobozdravnika. Povedal sem mu, da sem njegov zobozdravnik, mu nekajkrat povedal, kaj naj odgovori, ko mu postavim vprašanja pred umivanjem, in kmalu je to postal rutinski dialog pred umivanjem zob. “Vi ste?” – “Filip” “Od kod pa ste?” – “iz Senovega” “Mi lahko poveste naslov ?” – “Cesta …” V kateri občini pa je to?” – “V krški.” … In tako naprej, vse do imen in celo telefonskih številk družinskih članov. To mu je postalo tako všeč, da dokler nisva izvedla dialoga, sploh ni odprl ust. Včasih bi raje videl, da bi dialog preskočila, ampak moraš biti dosleden.

Se vam zdi pomembno, da se že tako majhnega otroka uri v tovrstnem učenju in pomnjenju?

Sam sem prepričan, da je zgodnje učenje odlična popotnica za življenje.

Ali mislite, da sposobnosti majhnih otrok v splošnem podcenjujemo?

Absolutno podcenjujemo ali pa se nam enostavno ne da.

Damjan Četrtič priporoča naslednje videe o zgodnjem učenju otrok: 

• Glenn Doman: Children love to learn!
• Glenn Doman Introducing The Institutes for the Achievement of Human Potential
• Glenn Doman: Children are Linguistic Geniuses
• Primer uporabe Flash‐cards