Kaj storiti, da se bližnji ne bodo pretirano vmešavali v načrtovanje poroke?

Vir: Shutterstock

Poroka naj bi bila dan mladoporočencev ter načrtovana in izvedena, kot si želita onadva. A v realnosti se nato pogosto zgodi, da njune želje in ideje trčijo ob pričakovanja drugih. Najpogosteje so to starši, marsikje se z dobronamernimi mnenji ali pa kar pričakovanji vpletejo še drugi, na primer bratje, sestre, tete, strici, stari starši, prijatelji … In načrtovanje poroke, pri katerem je treba usklajevati raznolike želje, pogosto pa kar zahteve ljudi z različnimi pogledi za vse podrobnosti poročnega dne, je pogosto izjemno naporno in privede tudi do povsem nepotrebnih prepirov in zamer v družinah. Kako naj torej mladoporočenca postavita meje ter zakaj je treba, da pustite, da ni po vaše, če ste kdo od tistih, ki si želijo, da bi bilo drugače?

Poročni dan je dan mladoporočencev, vsi drugi so svojega že imeli ali pa ga lahko še imajo

Žal se pogosto dogaja, da starši ali drugi bližnji poroko vidijo kot dogodek, pri katerem se pokaže cela družina in ki mora posledično biti presežek in skladen s pričakovanji cele družine, ali pa vsaj staršev; tako pri jedilniku, količini hrane, številu povabljenih, ansamblu, zboru, dekoraciji …

Poznam kar precej parov, ki so določene sorodnike na poroko preprosto morali povabiti, »da ne bo kdo zameril«, ki so jim starši kot »darilo« vsilili gostinca, catering, lokacijo poroke ali kaj drugega. In presenečeni bi bili, o kakšnih podrobnostih so se številni bodoči mladoporočenci morali prepirati s svojimi sorodniki, pa čeprav si niti predstavljali niso, da bi glede njih sploh lahko nastal problem. Na primer, zakaj bodo svatje pihali mehurčke namesto metali cvetje ali riž, zakaj želita takšno in ne drugačne postavitve miz, to meso, namesto drugega, starodobnika namesto luksuznega novega avta, zakaj bi za poročno frizuro drugo frizerko, ne tiste, ki vas frizira že od otroštva … Seznam je lahko zelo zelo dolg.

Zato bi vsem staršem, bližnjim sorodnikom in prijateljem rada položila na srce, da mladoporočencema pustite, da svoj dan zastavita, kot si želita. Glede na to, da se par praviloma poroči enkrat, je pravično, da je takrat tako, kot si želita ženin in nevesta. Vsi drugi so imeli ali pa lahko še imajo svojo lastno možnost.

To ne pomeni, da je vse načrtovanje na njunih ramenih, da ne smete storiti ničesar ali da ne smete nikjer izraziti svojega mnenja. Ponudite svojo pomoč spoštljivo in predvsem, ko vas mladi par prosi, povejte, kakšne so različne možnosti in katera se vam zdi najboljša. Ko se mladoporočenca odločita, ne naredite po svoje, ampak kot ste se dogovorili. Tudi morebitna mladost mladoporočencev ne pomeni, da par stvari ni dobro premislil ali da ju je treba kot otroka voditi do oltarja in naprej. Včasih so izkušnje in povezave staršev, sorodnikov in prijateljev lahko v veliko pomoč. Če pa vas ne potrebujeta, potem uživajte v vlogi gostov in spoštljivo sprejmite, kar se ne sklada z vašimi idejami, npr. če nevesta ni v beli obleki, če šranga odpade, je ohcet samo piknik, nočeta povabiti tete v petem kolenu …

Potem pa je tu še nekaj nasvetov za bodoča moža in ženo …

Skupaj si zamislita poročni dan, ki bo všeč vama

To naredita zelo natančno. Najraje do čim večjih podrobnosti oz. najmanj do vsega, kar vama je pomembno. Za vse drugo je potem vsaj malo bolj vseeno, kako je. S tem, ko bosta sama razmislila o tem, kaj si želita, se bosta izognila vprašanjem: »A sta že kaj razmišljala, kako bi …?« Ker bosta lahko odgovorila samo: »Ja, to je že domišljeno.« In še bolje je, če sta se tudi že zmenila, kdo za to poskrbi. Tako je namreč manj možnosti in manevrskega prostora za ideje drugih ljudi, ki bodo želeli vplivati na potek vajinega dne.

Bodita odprta za dobre ideje

Ni vse slabo, kar predlagajo drugi. Morda bosta prek predlogov drugih našla boljše ponudbe, ideje ali rešitve od vajinih. Morda bosta ugotovila, da je kakšen od predlogov uporaben in ga velja upoštevati, tudi če ne bo podan, kot bi si želela.

Posvetujta se z ljudmi, ki jim zaupata in vama puščajo prosto pot

V pomoč so vama lahko pogovori s pari, ki so se poročili pred vama, ali z ljudmi, ki so načrtovali več dogodkov od vaju, a končno odločitev prepuščajo vama. Ti vama namreč lahko pomagajo razumeti, kje sta morda kaj precenila ali podcenila, katere možnosti so najboljše, za kaj vse je treba poskrbeti …

Jasno postavita meje

Mladoporočenca navadno že vesta, pri katerem od staršev, sorodnikov ali drugih ljudi bi potencialno lahko pri načrtovanju nastale težave. Pomembno je, da že takoj na začetku povesta, da, če bosta potrebovala usmeritve ali pomoč, bosta zanje prosila, da je to vajin dan in da želita, da je povsem po vajinih željah. Preventivno je včasih takšne pogovore dobro imeti večkrat. Jih imajo pa pari največkrat šele takrat, ko že pride do težav.

Angažirajta organizatorja poroke

Če imata osebo, ki bdi nad vsemi podrobnostmi poroke in ji zaupata, bosta v manjši meri tarči pogovorov o morebitnih spremembah, ki ne bodo v skladu z vajinimi željami. Lahko najameta katerega uradnih organizatorjev poroke, lahko pa to vlogo prevzame kdo od prijateljev, sorodnikov, znancev.

Vključita tudi svoje bližnje

Po vajini presoji v pripravo vključita tudi svoje bližnje. Posebej to velja za tiste, ki bi radi bili vključeni in obvladajo neko področje, na primer peko peciva, sušenje cvetja, make-up, pripravo dekoracije itd. Če bosta delo razdelila, se bodo tudi ljudje počutili odgovorni za svoj manjši del in jih bo vse drugo morda manj zanimalo.

Poskusita s pomočjo nekoga tretjega

Če vidita, da sta pri pogovorih neuspešna in vama vsiljujejo nekaj, česar ne želita, poskusita z vključitvijo kakšne tretje osebe, ki bo lažje zagovarjala vajino stališče.

Ohranjajta dobre odnose!!

To je najpomembnejši del – naj vaju bližnji, ki bi radi vplivali na vajine odločitve ali celo naredili stvari, kot si želijo, ne spravijo ob živce ali sprejo. To ni namen načrtovanja poroke, čeprav je ta čas tudi poseben predzakonski izziv. Prav tako tudi v pogovorih z drugimi ostanita spoštljiva, a odločna, če je treba.

Poznam par, ki je svojim staršem, ki sta se pretirano vmešavala v načrtovanje poroke, za teden in pol pred obredom rezerviral apartma. Če ne gre drugače, je tudi to lahko rešitev v sili. 😉

Pa srečno!

Komentarji

  1. Nj mi jasno,za kakšno načrtovanje poroke to gre. Dajte mi obrazlozit? A to pomeni kako razkošna bo poroka, koliko povabljenih, kje se bo zuralo,praznovalo,se prej razne dekliscine,fantovscine,ko se ga napijejo,eni celo prevarajo svojo bodočo zeno/moza,potem razmišljanje kje se no praznovalo,kdo bo vse to zorganiziral.
    Ja vse na materialni bazi. Čisto zgrešeno.
    Vse to načrtovanje poroke me spomni na vse hollywoodske pocukrane filme o vsem blišču,zaljubljenosti,sreči do konca življenja,po enem letu se pa razideta.
    Ker itak je vse samo za to,da drugi vidijo,koliko sta vložila v načrtovanje poroke.

    To da greš pred matičarja,to da imaš cerkveno poroko,ne rabiš ničesar načrtovati. Ne vem zakaj bi morala potem imeti še festo in ne vem kaj še,če je to moj dan in dan mojega bodočega moza?

  2. Organizator poroke,dej Tadeja prosim te,obelodani se,koliko to vse skupaj stane in kdo si to lahko privošči. Vse navzven,znotraj pa prazna srca.

  3. Meni je pa napisano zelo razumljivo. Midva z možem sva imela precej preprosto poroko, (pa po 6 letih sva še skupaj in še nameravava ostati) pa je bilo zame kot nevesto ogromno organizacije. Mimogrede, tudi za cerkveno poroko in poroko pri matičarju moraš organizirati. Najmanj datum, priče in kaj bosta oblekla. Potem pa še zbor, vabila za družine, pogostitev…
    Nama poroka veliko pomeni, zacetek skupnega zivljenja in blagoslov najine zveze, zakrament zakona. To sva zelela praznovati z druzinama in prijatelji. Pa dalec od tega da bi bila samo zunanjost. Ohcet se je zakljucila ob polnoci, nacrtovala sva da bo do 23.00 ker nisva žurerska tipa. Pa sem potrebovala ogromno organizacije in priči sta veliko pomagali.

  4. Jaz se kot mama nisem nobenemu nič vsiljevala, kar se tiče poroke, eno ohcet smo že dali skozi, če bo še kakšna, pa si želim, da bi bila čim bolj enostavna in bi bilo na njej čim manj ljudi.
    Če hočejo mladoporočenci vse narediti po svoje, potem pa naj tudi nekaj naredijo. Če želijo povabiti na ohcet 150 ljudi, naj si tudi vse sami organizirajo in plačajo. Da ne govorimo o raznih fantovščinah, kjer se ogromno ljudi naje in napije do onemoglosti, potem pa pride do neljubih dogodkov. Res nimam nikakršnega veselja za kom čistiti bruhanja ob treh ali štirih zjutraj.
    Vidim pa okrog sebe tudi primere, ko se mladoporočenci civilno poročijo kar med tednom, brez prič, potem naknadno pa še cerkveno in to brez večjega pompa. Kako pametno!
    Nikoli tudi nisem bila pristaš raznega rezanja kravate na ohceti in odiranja svatov.
    Organizatorja poroke navadni ljudje res ne potrebujejo, privoščijo pa si ga lahko kakšni bogataši in kakšne filmske zvezde.

  5. Ohcet, oziroma “hochzeit” je za svate. Poroka je pa “pogodba” med dvema; torej obred sam. Kaj je torej za njiju? Odločitev, da to izpeljeta. In morda cerkevni obred. Morda zato, ker je tudi izrojen in je podrejen cerkeveni propagandi, nabijanju zlajnanih stavkov enih, drugih, tretjih, … samo na mladoporočenca se malokdo obrne. Prisosotvoval na preko 260 cerkevenih porokah kot organist, pa lahko kaj rečem na to temo. Na prste ene roke pa lahko preštejem obrede, kjer sta imela župnika “uvoženega” iz svojega kroga, sdorodnika, družinskega prijatelja, itd, ki se je ZARES predal njima in pozabil samo zdrdrati protokol. Morda 7 porok od vseh, da so ganile srce.

    Pari, ki se poročijo na 4 oči, nekje daleč od vrveža so praviloma šikanirani od VSEH … predvsem pa od sorodstva, ki jih “oropajo za zabavo” (in žretje). Saj vemo kako gre: “Hvala, nasvidenje, pa povabite nas spet, ko boste imeli kaj za popit pa za požret”.

  6. Organizacija poroke, drug vidik:
    – dobiti termin na ustrezni upravni enoti, da rezerviraš termin civilnega obreda; povsod ni prosto, ni enako “poceni”, ni združljivo z datumom cerkvene poroke – torej že tu je organizacija
    – cerkvena poroka; tudi tu je nekaj usklajevanja. Če gre za kak 25. maj, bo polno porok in v Kamniku se zgodi tudi po 5 porok zaporedoma. Je treba malce organizacije.
    – prostor za zabavo: če je 50 svatov, je vsak pajzel dober in vedno dobiš kaj. Če je 100 svatov se pa že zatika. Malo dvoran je na voljo, največkrat so kar šotori. Te lokacije so zelo zasedene. Pogosto imajo po več porok hkrati na eni lokaciji. Torej je treba zdaj uskladiti že tri parametre … potem pa pride še glasbena skupina. Dragi in zanič so vedno prosti. Dobri in ugodni pa nikoli. In ker te 4 stvari še niso dovolj, bosta dobra načrtovalca pomislila še na vožnje. Da cel dan ne presedijo v avtih. Torej je nekaj organizacije že s termini in lokacijami. Potem pa je še obleka in okrasitev, pevci, pogostitev. Naprsne šopke bosta raje naredila, prav tako vabila in še kaj … je bolj domače in pristno. Če torej naj bo tradicionalna “ohcet”, potem bo to stalo od 10.000 EUR naprej in bo vzelo en mesec priprav (neto).

    Pri tem pa imajo starši mnogokrat velike želje. Včasih mati (sina) nehote (?!) želi biti (glavna) zvezda večera. In ja, vse to je treba uskladiti. Nihče naj ne govori, da starši niso pomembni in naj se jih kar zbriše iz poroke, da nimajo svojega glasu. Še kako ga imajo in so častni gostje. Na mladoporočencema je VELIK stres vse to uskladiti. Za starše je to stresen dan. Radi bi bili starši, prijatelji, “izgubljajo otroke”, zlahka se počutijo nepomembne, odslužena kljuseta, zato se vsiljujejo k pomoči in z nasveti, … tu se izkaže, če sta mlada dva iz pravega testa in za skupaj. Dejansko je to njen ognjeni krst!

    Eni se gredo poročit civilno na 4 oči, da imajo potem ves dan samo za cerkveno poroko in svate.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.