Kaj praznujemo 23. decembra?

Poznavanje odgovora na to vprašanje pojasni marsikatero zadrego s stanjem pravne države pri nas. 

23. decembra praznujemo dan ustavnosti. Ste vedeli to? Verjetno ne in če niste, ste v veliki večini. Predsednik ustavnega sodišča mag. Miroslav Mozetič nas je lani na slavnostni seji pred tem pomembnim praznikom v svojem govoru opomnil, da bi morali dan ustavnosti praznovati vsi. Pri nas pa ta dan ni niti državni praznik niti dela prost dan. 23. decembra 1991, ko je bila sprejeta in razglašena demokratična ustava moderne slovenske države, se spominjajo zgolj na ustavnem sodišču. Ni to čudno? In hkrati tudi simptomatično za stanje v naši družbi?

Ustava vendar opredeljuje temeljne vrednote, na katerih temelji naša država. Spoštovanje človekovih pravic in človekovo dostojanstvo sta temelj pravičnosti, svobode in miru. Lani nas je mag. Mozetič opominjajoče vprašal »Smo morda na to pozabili? Nismo z ustavo mislili resno?« Ob tem je citiral tudi eno od ustavnih odločb, da »s sprejetjem osamosvojitvenih dokumentov ni prišlo samo do prekinitve državnopravne povezave med Slovenijo in SFRJ, temveč je šlo za prelom s temeljnim vrednostnim konceptom ustavne ureditve«. Vas to na kaj spominja? Morda na burne pravne in politične akrobacije v tem letu? Zdi se, kot da opozoril ustavnih sodnikov ne posluša nihče, če pa že, pa le kadar mu to ne škoduje. Sklicevanje politikov na spoštovanje avtoritete ustave je praviloma žal zgolj prazno besedičenje.

V letošnjem nagovoru je mag. Mozetič ponudil še nekaj dodatnih razlag k našemu slabemu poznavanju temeljnega pravnega akta. Ob robu praznovanja na ustavnem sodišču 18. decembra je med drugim poudaril, da se od ustavnega sodišča pogosto pričakuje preveč. Ustavno sodišče lahko v odločbe rednih sodišč posega le v tistem delu, ki se na nanaša na raven človekovih pravic, sicer ne. Če je npr. nekdo izgubil spor na sodišču, to še ne pomeni, da je zaradi občutka storjene krivice tudi že upravičen do pritožbe na ustavnem sodišču.

Slovenska ustava je morda za branje res manj zanimiva in se tudi ne začne tako privzdignjeno kot ameriška z njenim znamenitim uvodnim stavkom »We the People«. Vendar to v ničemer ne znižuje ciljev, h katerim stremi. Slovenija bo težko postala bolj demokratična, pravna, socialna … poštena (!) država, če se pred tem državljani in drugi pripadniki naroda ne bomo zavedali, pri katerem izviru naj zajemamo. 23. decembra imamo priložnost, da (spet) vzamemo v roke ustavo in si preberemo vsaj kakšno vrstico.

Slavnostne seje na ustavnem sodišču, ki po besedah iz nagovora predsednika ustavnega sodišča mag. Mozetiča ni zgolj spomin, ampak tudi opomin, se je udeležil velik del političnega vrha. Slavnostni govornik je bil predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Dean Spielmann.