Ko po preobilnih praznikih delamo sklepe, da bomo letos res bolj pazili na prehrano, se spotaknemo ob preprostem vprašanju: kaj naj bi bilo zdravo? Osnova je jasna: čimbolj domače, nepredelano, lokalno, po možnosti ekološko.
A nato se zaplete. Na tisoče strokovnjakov, knjig in teorij ter neskončni seznami prepovedane hrane, zaradi katerih imamo pri vsakem obroku slabo vest. Sladkor, pšenica oz. gluten, meso, mleko in mlečni izdelki? Ali samo prekuhano mleko? Moramo postati vegetarijanci, vegani ali kar presnojedci? Kaj lahko sploh še jemo?
Navdih smo poiskali pri – Jezusu.
Ribe
Sveto pismo le enkrat neposredno govori o Jezusu, ki jé: »/Jezus/ je rekel: ‘Imate tukaj kakšno jed?’ Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel« (Lk 24,41a-43).
Vemo torej, da je Jezus jedel ribe. Arheologi in zgodovinarji pa so natančno preučili prehrano v Jezusovem času, kar nam pomaga, da si lažje predstavljamo, iz česa naj bi bil še sestavljen Jezusov jedilnik.
Meso
Jezus kot Jud ni jedel svinjine, seveda pa se moramo zavedati, da od nas ne zahteva strogega spoštovanja judovske postave. Sklepamo lahko, da je namesto svinjine jedel ovčje in kozje meso ter teletino. Toda meso je bilo na jedilniku le ob posebnih priložnostih, kot na primer velikonočno jagnje, gotovo pa ne več kot enkrat na mesec.
Jezus ga je verjetno jedel podobno kot v priliki o izgubljenem sinu, kjer oče od veselja nad sinovim prihodom zakolje pitano tele, starejši sin pa mu nato očita: »Še nikoli /mi nisi/ dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji« (Lk 15,29b).
Sadje, zelenjava in stročnice
Jezus v prilikah govori o grozdju in figah, ki so bile v tistem času običajna hrana preprostih ljudi. Jezus je gotovo pojedel precej svežega sadja in zelenjave, med katerimi so bila verjetno granatna jabolka, dateljni, oljke, oreščki, rozine in leča.
Kruh
Jezus v prilikah večkrat govori o pšenici. Kruh lomi med zadnjo večerjo in z njim (ter z ribami) nasiti množico ljudi. Kruh so v tistih časih pekli iz polnozrnate pšenične ali ječmenove moke. Izraz »jesti kruh« je pomenil preprosto »jesti«, saj je predstavljal večinsko hrano preprostih ljudi. Tako v očenašu še danes molimo: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh.«
Sladkor in med
Jezus seveda ni jedel sladkorja, saj je ta k nam prišel šele v 16. stoletju iz Amerike. Z veliko gotovostjo pa lahko sklepamo, da je jedel med. Divji med je v puščavi jedel Janez Krstnik, pa tudi prerok Izaija v napovedi Jezusovega rojstva pravi: »Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel. Skuto in med bo jedel …« (Iz 7,14a-15a).
Mlečni izdelki
Mlečni izdelki, kot so skuta in sir, so bili očitno del Jezusovega jedilnika. Večinoma je šlo za izdelke iz ovčjega in kozjega mleka. Mleko kot samostojno pijačo se je uporabljalo redkeje, sv. Pavel ga označuje celo kot hrano za otroke. »Kdor se namreč hrani z mlekom, nima izkušnje z besedo pravičnosti, saj je še otrok« (Heb 5,13).
Kljub temu ima mleko v Svetem pismu poseben status, navsezadnje je tudi izraz »dežela, v kateri se cedita med in mleko« biblijski … (2 Mz 33,3).
Vino in oljčno olje
V Jezusovih časih je bilo vino običajna pijača, pri čemer se moramo zavedati, da so ga redčili z vodo in je zato vsebovalo zelo malo alkohola. Med zadnjo večerjo je dal Jezus iz keliha piti svojim učencem in rekel: »Ne bom več pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu« (Mr 14,25b).
Judje so veliko uporabljali tudi oljčno olje – v prehrani, kot olje za svetilke in za maziljenje.
Odnos do hrane
Kadarkoli je Jezus za mizo, se najprej zahvali Očetu (prim. pomnožitev hrane, zadnja večerja). Poleg drže hvaležnosti pa nam je zgled tudi v skromnosti in ponižnosti. Ko učence pošlje po svetu, jim naroči, kako naj se obnašajo, ko pridejo v kakšno hišo: »V tisti hiši ostanite ter jejte in pijte, kar vam dajo …« (Lk 10,7a). Navsezadnje požrešnost ne spada zaman med sedem naglavnih grehov …
Seveda lahko rečemo, da Jezusova hrana ni bila polna pesticidov, hormonov in težkih kovin in jo je zato težko primerjati s sodobno. Toda vstali Kristus je jasen: »Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen. Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: /…/ če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo« (Mr 16,16-18a).
Pri prehranjevanju torej ne potrebujemo diplome iz nutricionistike, ampak malo zdrave pameti in – zaupanje v Božjo previdnost.
Viri: old.post-gazette.com, www.thefreshloaf.com, www.patheos.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
