“Izbira partnerja je velika odgovornost”

Vir: Pixabay

Iz enega od pomladanskih pohodov po blatnih gozdnih poteh sem »prinesla« grdo zvit gleženj. Oteklina in bolečina sta me prisilili, da sem za nekaj dni povsem obmirovala. Razen obiska stranišča in opravljanja čisto najosnovnejše nege, sem obležala. Ob postelji so mi bližnji naredili kupček knjig, ki sem ga bila zelo vesela. A ves čas ne moreš brati! Nekaj časa sem namenila molitvi, malo sem gledala televizijo, malo pa »v zrak«.

Ptičja ljubezen

Gledanje »v zrak« mi je prineslo nesluteno zabavo. Vejo lipe, kakšne tri metre oddaljeno do mojega okna, sta si grlica in njen samček (grliček?) izbrala za mesto izkazovanja medsebojne ljubezni. Ure in ure se kljunčkata, plešeta drug okoli drugega, grulita … Res, prav lepo ju je gledati!

Kot veliko ljubiteljico narave me je zamikalo po spletu malo pobrskati o snubitvenih navadah različnih živih bitij. Dokazovanje primernosti zahteva obilo izjemno raznolikega truda. Z lepoto in opaznostjo želijo spodbuditi pozornost drug drugega. Lepota pomeni zdravje in moč. To dvoje zagotavlja dober genetski material in dobro kondicijo za starševstvo. Opaznost, močan glas, barve … pa nudijo pomoč pri odvračanju sovražnikov, ki bi lahko pokončali zarod.

Je pri ljudeh kaj drugače?

»Biti skupaj« ni noben hec. Polomija v medsebojnih odnosih je v vseh časih katastrofa že sama zase, morda bo prihodnost pokazala na to še bolj boleče.

Verjetno nas v začetku najprej pritegne povsem nagonski odziv telesa. Moški na ženski opazijo boke (ki bodo z lahkoto rojevali) in dojke (ki bodo lahko dojile), ženske pa možatost, mišice in moč moškega (ki bo njih in otroke lahko varoval in oskrboval). Kasneje se, ker imamo razum, tej prvi, nagonski izbiri pridružijo kvalitete na področju čustvovanja, dobrote, modrosti, sorodnosti značajev, vrednot, razmišljanja. Vsaka od posamezniku pomembnih »kvalitet« predstavlja novo sito, skozi katerega mora določena oseba pasti, da na koncu lahko rečemo – s tabo bi rad bil vse življenje. Za uspešno zvezo morajo biti vsaj v grobem zadovoljeni vsi kriteriji telesne privlačnosti in ujemanja duš.

Televizijsko nasprotje

V zadnjih dneh sem nadpovprečno veliko gledala tudi televizijo. In med brskanjem po TV sporedu sem naletela tudi na resničnostno serijo Poroka na prvi pogled.

Nasprotje med zaljubljenima ptičkoma in parom, ki so ga, ne da bi se prej sploh poznala, po nekih od zunaj določenih kriterijih spravili kar pred matičarja, me je navdajalo z žalostjo. Brez dvorjenja, brez osvajanja, brez truda, brez varnosti … poskus, v katerega vsi vstopajo s figo v žepu. Kam smo kot družba zašli?

Edina celica v katero je smiselno zares vlagati, je družina

Že epidemija, zdaj pa še grozeča nevarnost vojne, sta v meni utrudili prepričanje, da je edina celica, v katero je vredno in potrebno neizmerno vlagati, družina. Kaj mi bo vse bogastvo tega sveta, če se ne morem z ljubljeno osebo, možem, otroki, starši veseliti drobnih trenutkov življenja? Ker bogastvo lahko v trenutku izgine, hiša se poruši, avto zgori, bančni račun zamrzne, odnos, pogovor, objem, topla misel, ljubezniv pogled pa ostanejo. Dokler smo, vsaka družina, vsak par, vsako pravo prijateljstvo, povezani, ljubeči in dobronamerni, nam nihče ne more zares do živega.

Časi so se spremenili. »Biti skupaj« ni noben hec. Polomija v medsebojnih odnosih je v vseh časih katastrofa že sama zase, morda bo prihodnost pokazala na to še bolj boleče. Izbira partnerja je velika odgovornost. Potrebujemo predvsem zglede trdnosti v obljubi, zvestobi, enotnosti, zaupanju … Poroka na prvi pogled vsekakor ni taka vzpodbuda, prej obratno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.