Življenje je pot, po kateri ljudje stopajo od rojstva do smrti. Na tej poti človek zadovoljuje različne potrebe, ki so gibalo njenega vedenja in razvoja. Veliko težav in stisk ob staranju izhaja prav iz nezadovoljjitve le-teh.
Staranje je proces, ki za posameznika prinaša biološke, psihološke in socialne spremembe. Prinaša izgubo občutka varnosti, tako za starajočega, kot tudi za svojce. Človeka vznemirja že slutnja, da bo izgubil nekaj, kar je zanj odločilnega pomena, saj njegov občutek varnosti izhaja iz nadzora oziroma občutka, da lahko vpliva na svoje življenje in življenje drugih.
Kadar se človek ne počuti varnega, se usmeri v to, da bi se zaščitil, kar se pri starajočih kaže predvsem v zanikanju staranja in težnji k samostojnosti.
Je staranje družbeno sprejemljivo?
Današnji čas starim ljudem ni naklonjen. Sami imajo malo vpliva na življenjske razmere svoje generacije, v družbi so odvisni in pogosto obravnavani kot breme.
Mladi so vpeti v sodobno spiralo obremenitev, stresa in vsakdanjih skrbi za preživetje in nimajo od koga dobiti življenjskih izkušenj. Stari ljudje, izkušeni in modri, ki pa imajo na razpolago veliko časa, teh svojih kvalitet nimajo komu predati.
Starost se mnogokrat razvrednoti in tabuizira v nekaj manj vrednega, nezaželenega in obrobnega, to pa stare ljudi potiska iz vloge aktivnih soustvarjalcev družbe v popolnoma pasivne družbene sopotnike, četudi bi družbi lahko še veliko doprinesli.
Človek je družabno bitje, kar pomeni, da potrebuje druge za kakovost lastnega življenja. Prav zato izpolnjuje potrebe predvsem s pomočjo tistih, ki so mu blizu, do katerih čuti pripadnost in na katere je čustveno navezan. Nadvse si želi toplih odnosov z ljudmi ter ustreznega položaja v družini in v zanj pomembnih skupinah.
V staranju najti smisel
Potreba po sprejemanju staranja in sprejemanju tega obdobja kot smiselnega je pri starajočih izrednega pomena, a pogosto ni izražena in upoštevana. To pušča velike posledice tako na individualni kot na družbeni ravni. Neupoštevanje te potrebe se kaže predvsem v stalnem prizadevanju po večni mladosti. S tem starajoči izgubljajo svoj okvir, z njim pa tudi pravi občutek za odnos do mlajših.
To življenjsko obdobje, tako kot predhodna obdobja, posamezniku nudi nove naloge in nove izzive, ki pripomorejo k temu, da je polno in ustvarjalno. Istočasno, ne glede na to, ali se želi človek s tem soočiti ali ne, je to tudi obdobje izgub (gibljivosti, telesnih moči, zdravja, pomembnih svojcev in znancev, spomina itd.). Čeprav jih človek pričakuje in se nanje že več let pripravlja, to ne pomeni, da ne gre za hude izzive za posameznika. A najpomembneje je, da zna v njih najti smisel.
Povzeto po: Priročnik za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč. 2010. Maribor: Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!