»Hočete storiti kaj dobrega, svetega? – Vzgajajte mladino!«

Vir: Storyblocks

Na zadnji januarski dan praznujemo nebeški rojstni dan zavetnika mladih – svetnika valdoških ulic, očeta, učitelja in prijatelja mnogih, svetega Janeza Boska.

Skrb za mlade in zaupanje v mlade

Nanj so me kot otroka spominjali oratoriji. Potem sem se v najstniških letih pobliže srečala s salezijanci in prav njihova skrb za nas mlade ter prisotnost v preprostih vsakdanjih srečanjih z nami mi ostajata kot eden dragocenejših spominov doživljanja don Boskove karizme. Ko se spominjam svojih animatorskih let, pa sem hvaležna za veliko zaupanje, ki smo ga bili deležni, ko smo pripravljali in izvajali različne programe. Misel, da smo učenci vsi enako, ki krasi salezijansko uskovniško kočo, se je udejanjala v našem skupnem delu in prizadevanju za mlade.

Ne s silo, z ljubeznijo si jih boš pridobil!

Kdo so tisti mladi, ki bi jih svetnik danes zbiral v svojem oratoriju, jih pobiral na cesti, jim kazal pot k svetosti, jih krepil v iskanju smisla življenja in opogumljal v upanju?

Nato sem se z mladimi začela srečevati še na drug način. Mednje sem začela vstopati kot učiteljica. V spodbudo so mi bile don Boskove sanje, ko je videl množico fantov, ki je preklinjala, in jih je hotel utišati s pestmi in kričanjem. Nato je zagledal moža s sijočim obličjem, ki mu je rekel: »Te svoje prijatelje si boš moral pridobiti s krotkostjo in z ljubeznijo, ne s pretepanjem.« Pokazal mu je podobo – zagledal je divje zveri, ki so se začele spreminjati v krotka jagnjeta. Povedal mu je, da je to njegovo delovno polje in da mu bo dal učiteljico – Marijo. Prav ta misel, da si moram mlade pridobiti z ljubeznijo, ne s silo, me je pogosto spremljala, ko sem v prvih pedagoških korakih včasih za trenutek postala pred vrati kakšnega razreda.

Kje so mladi, ki bi jih don Bosko danes vabil v svoj oratorij?

Z don Boskom se na poseben način srečujem, ko stopam po obrobjih, ki so bila njemu tako domača. Kdo bi bili tisti mladi, ki bi jih svetnik danes zbiral v svojem oratoriju, jih pobiral na cesti, jim kazal pot k svetosti, jih krepil v iskanju smisla življenja in opogumljal v upanju? Zdi se, da so stiske otrok in mladih današnjega sveta bolj skrite, kot so bile takrat. Kaj vse se skriva za maskami navideznih nasmehov, nasilnih vedenj, sramu? Koliko bolečih ran zavrženosti, osamljenosti, občutka krivde, nesprejemanja, zlorab se razrašča v najšibkejših med nami? Koliko mladih spregledamo, koliko jih odide mimo nas, ne da bi nas ganile in premaknile njihove stiske? 

Drobna ped rodovitne zemlje, dovzetna za dobro

Mladi, ki ne najdejo smisla za življenje, nas lahko vznemirjajo in bi se jim kar od daleč izognili. Spoznavam, da ti mladi izjemno cenijo, če zdržimo z njimi in njihovimi stiskami.

Mladi, ki ne najdejo smisla za življenje, nas lahko vznemirjajo in bi se jim kar od daleč izognili. Spoznavam, da ti mladi izjemno cenijo, če od njih ne pobegnemo. Cenijo, da obstanemo, zdržimo z njimi in njihovimi stiskami. Don Bosko je vedno znova v mladih iskal tisto drobno ped rodovitne zemlje, ki je bila dovzetna za dobro. Iskrica, žar v očeh, ki vsaj za trenutek zasije v teh mladih, ko preko trdih oklepov vendarle uspemo prodreti do dobrega, rodovitnega, ki ga morda sami sploh še niso nikdar prepoznali v sebi, je nepopisno dragocena. Ti otroci in mladi »obrobja« me učijo vztrajno iskati dobro v sočloveku. Učijo me, da opazim drobne stvari, pogumne korake, ki jih delajo. Učijo me, da ob teh malih korakih izrečem pohvalo. Učijo me, da moram včasih mnogo bolj, kot so oni zmožni sami zase verjeti, da zmorejo, vanje verjeti jaz. V meni prebujajo zavedanje, da se lahko prav vsak trenutek na tem »obrobju« znajdem tudi sama ali pa kdo izmed tistih, ki so mi blizu. In ko včasih njihovi vprašujoči pogledi sprašujejo, čemu se sploh ukvarjam(o) z njimi, slutim, kako silno dragocen trenutek je, da jim povem, da nam je mar zanje, da jih imamo radi. Da nihče drug ne more pustiti na svetu njihove sledi, da njihovega življenja ne more živeti in izpolniti nihče drug kot le oni sami.

Don Boskovo prizadevanje za dobro mladih je slonelo na njegovi veri in zaupanju v Marijo. »Zaupajte v Marijo in boste videli, kaj so čudeži!« je bila misel, ki jo je vneto ponavljal med svojimi mladimi, da bi se le globoko vtisnila vanje. Naj bo Marija tudi naša Pomočnica, da bomo znali videti stiske mladih, jim prisluhniti in jih tudi slišati. Svetnik nas pri tem spodbuja z besedami: »Hočete storiti kaj dobrega, svetega, najsvetejšega, Božjega? Vzgajajte mladino.«

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja