Hčerin partner lenari in zabušava

Foto: Shutterstock

Pozdravljeni,

Pišem vam zaradi hčerke. Uspešno je končala študij, hitro dobila tudi službo, živi s fantom v najetem stanovanju. No, problem ni ona, ampak ta fant. Zamenjal je že dva študija in zelo slabo kaže, da bi kateregakoli končal. Tu in tam dela kaj preko študentskega servisa, večinoma pa ne dela nič, ne skrbi niti za gospodinjstvo. Spi do enajstih, igra igrice, lenari … Ni videti, da bi imel kakršnokoli perspektivo v življenju. Skupaj sta 4 leta. Dobro vem, da to, s kom bo moja hčerka preživela življenje, ni moja odločitev in tudi vem, da poklicna uspešnost ni vse v življenju. Ampak kljub temu bi si za svojega otroka želela nekoga boljšega. Nekoga, ki ne bi bil večni študent in ga ne bi rabila ona preživljati. Pa tudi če ga bi in bi se ona dva tako odločila, da bi potem vsaj prispeval svoj del v gospodinjstvu …  Skušala sem ji že namigniti, da ji morda skupno življenje z njim ne bo enostavno na dolgi rok in da so še »boljši« moški … pa se je samo smejala. Verjamem, da ga ima rada. Moje vprašanje zato ni, kako naj njo prepričam, da naj ga pusti, ker mislim, da ga ne bo, ampak kako naj jaz sprejmem to in se pomirim s tem, da si je moj otrok za partnerja izbral lenuha. 

Iz vašega pisma je čutiti skrb in stisko, ki jo imate ob spremljanju svoje odrasle hčere. Čeprav na razumski ravni veste, da je njeno življenje njena odgovornost, pa čustveno tega ne sprejemate. Ob pogledu na njenega partnerja ste jezni, ob njenih odzivih osupli in nemočni, morda še kaj. Vsa ta čustva so intenzivna in jih je težko na enostaven način pomiriti, saj to navadno pomeni, da jih potlačimo ali ignoriramo, za kar človek porabi veliko energije in ob naslednjem sprožilcu (npr. praznovanju, kjer bo hči pridno delala, njen partner pa samo užival) bo spet vse izbruhnilo.

Kako pomiriti sebe?

Bolj smiselna pot je, da si vsa čustva najprej priznate. Kaj torej doživljate glede hčere in njene izbire, njenega »neposlušanja« vas glede partnerja? Morda se vam ob tem porajajo tudi kakšne misli in občutki glede sebe, svoje vzgoje, vašega zakona?

Naslednji korak je razumeti, od kod ti občutki. Ta korak gre s prejšnjim z roko v roki: več kot boste razumeli, več nians doživljanja boste lahko odkrili pri sebi. Včasih se pod jezo in frustracijo skriva krivda (npr. mislite, da ste jo »narobe« vzgojili, da ste posredno kako sami prispevali k temu preko vzgoje, svojega načina življenja), sram (slej ko prej se bosta ločila in kaj bodo ljudje potem rekli), strah (to se ne bo izšlo in hči bo trpela) … Včasih naša skrb za življenje druge lahko pride iz občutka, da smo toliko investirali v druge (še posebej to velja za naše otroke), da bi oni »morali« slediti našim pričakovanjem, fantazijam. Skratka, dobro je, da greste vase in pogledate, kaj vse doživljate, čutite in razmišljate ob tem, ko opazujete hčerino življenje, in kaj to govori predvsem o vas.

Dobro je, da se o teh temah pogovarjate z možem, morda tudi s prijateljicami in preverjate, koliko je tu vašega. Še posebej tista področja, kjer vi doživljate intenzivna čustva, medtem ko morda mož ali prijateljica tam ne vidita posebnega problema, govorijo bolj o vas in vašem svetu kot pa o hčeri in njenemu partnerju.

Dobro je, da greste vase in pogledate, kaj vse doživljate, čutite in razmišljate ob tem, ko opazujete hčerino življenje, in kaj to govori predvsem o vas.

Odnos s hčerjo v novi luči

Poleg tega, da podrobneje pogledate svoje občutke, je dobro, da tudi ponovno prečutite svoj odnos s hčerjo, saj se ta spreminja skozi čas. Na začetku, ko je bila čisto nemočna, ste jo ohranjali pri življenju, nato skrbeli zanjo, jo uvajali v svet in učili o njem, nato spuščali v življenje, sedaj pa ste na tem, da jo prepustite življenju.

Sedaj, ko je hči odrasla, sta v fazi, ko imata priložnost za najbolj enakovreden oz. prijateljski odnos do sedaj. Ne prijateljski v smislu, da si lahko delita vse teme in zgodbe, ki jih imata. Vajin odnos namreč nikoli ne bo čisto enakovreden, saj ostajate mama in sta na zelo drugačen način povezani z njo kot ste s prijateljicami. Zato je pomembno, da ne vnašate v vajine pogovore tem, kot so konflikti, ki jih imata z očetom, vaše skrbi glede hčerkinih sorojencev, če jih ima, in podobnih tem, ki bi obremenile hčer. V tem smislu ne moreta biti prijateljici.

Lahko pa sta prijateljski v smislu, da sta sedaj dve odrasli samostojni osebi, ki ju povezuje ljubezen. To pomeni, da imata vsaka svoje življenje, svoje cilje in želje, a hkrati se imata radi in se zanimata ena za drugo. Podobno kot najbolj pomaga vaši prijateljici, če ji prisluhnete in poskusite razumeti, je tudi sedaj pri hčeri najbolj na mestu vaša drža zanimanja in poslušanja.

Ali z drugimi besedami: kaj si vi bolj želite od prijateljice? Da vam govori, kaj delate prav in česa ne, kaj morate delati in česa ne smete? Ali da vas posluša in pomaga razumeti svoje motive in posledice svojih dejanj, nazadnje pa vam prepusti svobodo, da naredite po svoje, hkrati pa vam da vedeti, da vas ima rada ne glede na vašo odločitev?

Pomembno se je zavedati, da je njen partner njena izbira in da s tem, ko zavračate njeno izbiro, tudi zavračate pomemben del nje.

Pogovor s hčerjo

Po tem, ko ste prečutili svoje stiske in skrbi ob hčeri in ste si tudi ovrednotili spremembe v vajinem odnosu, je smiselno tudi začeti pogovor s hčerjo. Napisali ste, da želite sprejeti hčerino odločitev glede partnerja.

Najboljši korak v tej smeri je, da jo razumete – pa ne le na racionalni ravni (npr. kakšni so plusi in minusi tega odnosa), ampak tudi na globlji, da začutite, kdo vaša hči je. Poskusite videti svojo hči z odprtostjo in radovednostjo. Kakšen je njen notranji svet? Kakšna so njena hrepenenja, frustracije, kje se ji zatika, kje zacveti?

Očitno je, da ji ta partner odgovarja na neke potrebe, sicer ne bi zdržala z njim štiri leta. Kaj torej dobiva v tem odnosu? Kaj daje v tem odnosu? Kako ona doživlja svojega partnerja? Kakšne kvalitete prepoznava pri njemu?

Pomembno se je zavedati, da je njen partner njena izbira in da s tem, ko zavračate njeno izbiro, tudi zavračate pomemben del nje. V tem smislu bi vam želel, da bi zmogli iti čez svoj pogled na partnerja in bi ga zmogli videti kot »hčerino izbiro«, ki ima tudi neke kvalitete.

Morda boste uspeli zagledati hčerinega partnerja skozi njene oči in vam bo to ponudilo priložnost, da začnete tudi sami graditi odnos z njim. To bo ne le priložnost za vas, da ga bolje spoznate, ampak tudi »darilo« za hčerko.

Morda pa bo hči sedaj, ko ne bo več pod vašim pritiskom, naj si poišče »boljšega partnerja«, lažje slišala tudi vaše strahove, skrbi. Ljudje pogosto v situacijah, ko se počutimo svobodne, lažje izberemo neko možnost, kot pa če nas silijo k tej isti izbiri.

A pazite, tega ne morete »pogoljufati« in samo z besedami dati hčerki svobodo, z vsem bitjem pa navijati za to, kar sami mislite, da je prav. Hči bo to začutila in lahko bo samo postala jezna na vas, ker jo manipulirate, ali pa vas prezrla in se začela smejati, češ »mama spet komplicira«.

Kar pa si hči najbolj želi, je, da jo vzamete zares v vsem, kar je, ter da zaupate, da zmore voditi svoje življenje v pravo smer, delati prave odločitve in da zmore tudi reševati situacije, ko se ji v življenju zaplete. In želi tudi doživeti, da boste vztrajali z njo v odnosu in da je dobrodošla pri vas, ne glede na vse. Ali krajše povedano: hči si želi, da verjamete vanjo in da jo imate radi.