Foto: ShutterstockDanes je mogoče veliko slišati in prebrati o zlorabah. Vsaka zloraba je zlo, še posebej veliko zlo pa je, če se dogaja znotraj Cerkve in se njeni storilci sklicujejo na Boga. Prav je, da se o tem govori in ozavešča. Veliko slišimo o fizičnih, spolnih, finančnih, tudi čustvenih zlorabah … Malo ali nič pa o duhovni zlorabi. Pa bi morali o tem več govoriti, saj zlasti pri kakršnihkoli drugih zlorabah znotraj Cerkve, praviloma vedno najprej nastopi duhovna zloraba, ki potem vse druge sploh omogoča.
Prav danes je izšla knjiga Dragice Čepar z naslovom Sledovi luči in teme, v kateri opisuje svojo trnovo pot in sistemsko zlorabo, ki jo je doživela v Gibanju fokolarov.
Kaj je duhovna zloraba in kako jo prepoznati?
Duhovne zlorabe ni lahko razložiti in izraziti, saj je zaenkrat ne priznava niti kazensko niti cerkveno pravo. Najbolj na kratko bi lahko morda rekli, da je to manipuliranje z nekom s pomočjo sklicevanja na Boga in verske resnice. Svoboda vesti te osebe in njena avtonomija se ne spoštujeta in upoštevata.
Kot je lani v intervjuju za naš portal povedala sestra Rebeka Anić, je “duhovno nasilje vrsta duševnega nasilja, pri katerem se “v imenu Boga” dogaja manipulacija, zatiranje in izkoriščanje drugih. Izvaja se z obvladovanjem vedenja, obvladovanjem misli, obvladovanjem čustev in obvladovanjem informacij. Ne dogaja se le v novih duhovnih skupnostih, ampak tudi v tradicionalnih verskih (moških in ženskih) skupnostih, župnijskih svetih, v duhovnem vodstvu itd.«
Kako se začne duhovna zloraba
Francoski dokumentarni film Nadzor in duhovna zloraba (ki ima slovenske podnapise in je prosto dostopen na povezavi) opiše tri tipične korake.
Prvi korak je očaranje. Vse žrtve poročajo o tem, da so bile na začetku obravnavane kot posebno pomembne osebe, ki imajo neko posebno poslanstvo.
Drugi korak je vzpostavitev vezi odvisnosti. Duhovni voditelj od žrtve zahteva, da mora pobegniti pred vsemi drugimi vplivi. Razen pred njegovim.
Tretji korak je stopnjevanje in izmenjavanje grdega ravnanja in povzdigovanja. V nekem trenutku je žrtev skoraj čaščena, v drugem pa globoko diskvalificirana. To povzroči uničenje njene identitete.
Značilnosti duhovne zlorabe
Pomembno je, da duhovno zlorabo prepoznamo in čimprej ustavimo … Kako? Nekaj očitnih značilnosti duhovne zlorabe najdete spodaj.
Če ste se povezali z neko skupnostjo ali duhovnim voditeljem, da bi poglobili svoj odnos do Boga, sedaj pa ste na točki, da je središče vašega življenja odnos z voditeljem, skupnostjo in ne več Bog … berite dalje.
Če se vam zdi, da se ne znate odločati sami, če vaš duhovni voditelj bolje od vas samih ve, kaj vi čutite, mislite, doživljate … če dvomite v svojo presojo in inteligenco … berite dalje.
Če ste se izolirali in oddaljili od prejšnjih prijateljev, družine, bližnjih … ker vam škodijo na poti duhovnega razvoja … berite dalje.
Če nekdo nadzira ali določa, kaj lahko berete, gledate, poslušate, s kom se lahko družite, govorite … berite dalje.
Če ne upoštevate (ali le delno upoštevate) navodil svojega voditelja in se ta začne sklicevati na Boga in hudega duha … berite dalje.
Če namiguje, da se oddaljujete od Boga, da ne izpolnjujete Božje volje in da vas vodi hudič … berite dalje.
Če od vas zahteva, da počnete, govorite, sprejemate stvari, ki so proti vaši vesti … berite dalje.
Če trdi, da ima poseben dostop do spoznavanja božje volje … berite dalje.
Če želite prekiniti spremljanje ali zgolj iti po nasvet drugam in je to razumljeno kot nezvestoba, izdaja, varanje … ne berite več.
Ustavite se in si ponovite naslednje: »Čimprej se moram znebiti tega odnosa in si poiskati pomoč! Bog noče, da sem lutka kogarkoli, ampak me hoče svobodnega in samostojnega!«
Zaščita pred duhovno zlorabo
Prva, ki mora prepoznavati in zagotavljati zaščito pred duhovno zlorabo v svojih vrstah je Cerkev. Tudi v primeru (danes izšle) knjige Dragice Čopar z naslovom Sledovi luči in teme, je bila prav cerkvena hierarhija (zlasti slovenski in hrvaški škofje) tista, ki je žrtvi pomagala prepoznati zlorabo in jo usmeriti k iskanju pomoči, se zavzela zanjo in ji po izobčenju iz njene skupnosti omogočila delovanje in mesto v rednih strukturah Cerkve, ter ji tako dala priznanje in veljavo.
Tudi monsinjor Planet, ki nastopa v zgoraj omenjenem francoskem dokumentarcu, jasno pove: “Razširili so se določeni sektaški odkloni, ki se prikazujejo kot cerkveni, čeprav so Cerkvi popolnoma tuji. Toda ta ima zaščito pred tem. To je kanonsko pravo. Cerkev se je opremila z zakonodajo in vse stare ustanove so jo prevzele. Vse, ki so prehodile pravo duhovno pot. Ko neka skupnost (ali posameznik) zase trdi, da so oni izbranci, ki bodo vse spreobrnili in da to, kar delajo drugi ni dobro … so tukaj odprta vrata za duhovno zlorabo. Kriterij, ki kaže da je skupnost zdrava, je to, da oseba lahko reče NE.”
Sestra Rebeka Anić v intervjuju poudari, da problem ni želja po radikalnem sledenju evangeliju, “temveč radikalno sledenje človeku, ki zlorablja željo po radikalni izročitvi nekoga Bogu za zadovoljevanje lastnih narcisoidnih potreb, potrebe po vladanju drugim ljudem ali uresničevanje svojih spolnih želja. Poznamo svetnike, kot je sv. Frančišek Asiški, ki je želel radikalno slediti evangeliju in tako postati podoben Kristusu, ni pa manipuliral s svojimi brati. Spoštoval je njihovo svobodo, njihovo ranljivost in šibkost, pomagal jim je pri njihovi človeški in verski rasti.”
Potrebno je poudariti, da se duhovne zlorabe niti slučajno ne dogajajo le znotraj Katoliške cerkve. Pravzaprav smo v Katoliški cerkvi prvi začeli sploh govoriti o njih. Raznorazne sekte, kulti in samozvani guruji imajo že v svojem temelju duhovno zlorabo – ki neizbežno vodi do vseh ostalih zlorab. Potrebno bo veliko dela, ozaveščanja in tako ponižnosti kot samozavesti, da bomo postali občutljivi na to, kje se konča duhovno spremljanje ali vodenje in kje se začne manipulacija.
Knjiga Sledovi luči in teme: Moja kalvarija v Gibanju fokolarov je pogumno pričevanje posvečene fokolarine Dragice Čepar, ki dokazuje, da je kljub neizmerno težki preizkušnji mogoče ohraniti in celo okrepiti vero in upanje in ljubezen.V knjigi podrobno opisuje svojo življenjsko pot od vstopa v novo in privlačno skupnost pa do še danes ne povsem pojasnjene odslovitve, boja za rehabilitacijo in povrnitev dobrega imena ter dela v Cerkvi na Slovenskem. Avtorica si prizadeva, da bi tudi njena boleča izpoved prispevala k dialogu med njo in vodstvom Gibanja fokolarov. Obenem pa želi prispevati tudi k razkrivanju sistemskih vzrokov za zlorabe v Gibanju, ki v zadnjih letih po vsem svetu vedno bolj prihajajo na dan.
Ob izidu knjige Sledovi luči in teme smo pripravili tudi dva dogodka, na katerih bomo gostili italijansko novinarko Federico Tourn, pri nas poznano predvsem po tem, da je objavila pričevanja žrtev p. Marka Ivana Rupnika.Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
O zlorabi v gibanju fokolarov je že pisalo na spletni strani Domovine. Pravzaprav se zlorabe dogajajo vsepovsod, po raznih organizacijah, združenjih, društvih, ipd. in to ne samo v cerkvenih. Seveda je to, da se zlorabe dogajajo v cerkvenih organizacijah, najhujše. Če zlorabljajo posvečene osebe, je to dosti hujše, kot če zlorabljajo neki trenerji ali neki kvazi kulturniki.
Prav zato nočem biti nikjer. Zame je čisto dovolj, da grem h maši in da molim doma in to, ko sem na volji in ko zmorem, ne da me kdo v to sili. Ko ne morem moliti, pač ne morem.
Kaj dobrega pa lahko naredim vsak dan, če le hočem. Lahko grem do starejše sosede in jo vprašam, ali kaj potrebuje, lahko obiščem bolno sorodnico in ji kaj nesem, lahko koga peljem h maši ali v trgovino, če kaj potrebuje, lahko grem pomagat čistiti cerkev in okrasiti, največ pa lahko naredim za svojo družino. Seveda pa lahko po svojih finančnih zmožnostih tudi prispevam za Karitas ali za koga pomoči potrebnega. Ne rabim hodit po nekih skupinah in poslušati neke gorečneže, ki mi bodo s svojo filozofijo polnili glavo in me učili, kako je treba živeti. Sama sproti vidim, kako mi gre in kaj v dani situaciji lahko storim.