Duhovna zloraba – od obljube notranje svobode do suženjstva

Foto: zajem zaslona dokumentarca Emprise et abus spirituel

»Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi.” (Mt 7,15)

Francoski dokumentarni film Nadzor in duhovna zloraba (Emprise et abus spirituel), ki je prosto dostopen na YouTubu, je sicer star že štiri leta, a je nedavno dobil slovenske podnapise*. Govori o tematiki o kateri se je začelo glasneje govoriti šele nedavno in sicer tako imenovani duhovni zlorabi.

Dokumentarec pojasni bistvo in osnovne pojme tega pojava, ki ga je zelo lahko spregledati in še lažje zanikati. Vendar zato ni nič manj uničujoč. Morda še bolj, saj zlorabi in izmaliči tisto, kar je v nas najgloblje. Hrepenenje po presežnem, po Bogu.

Duhovno zlorabo in duhovni nadzor pojasnjujejo različni strokovnjaki s področja psihologije, pa tudi predstavniki Cerkve. Slišimo pričevanje treh ljudi, ki so se izvili iz primeža samozvanih duhovnih vodij, ki so njihovo iskanje Boga uporabili za hranjenje svojega ega. Prestopili so prag neke skupnosti ali gibanja, z veliko željo osmisliti svoje življenje ali celo izročiti svoje življenje Bogu. Vendar pa so v nekaj letih, od obljube notranje svobode pristali v dobesednem suženjstvu.

Kaj duhovna zloraba sploh je? 

Gre za zlorabo, ki je ni lahko razložiti in izraziti, saj ni priznana ne na ravni kazenskega niti cerkvenega prava. Gre za prilastitev osebe, vdor v življenje osebe, in to prek vzvoda duhovnosti.

Govoriti o duhovni zlorabi je relativna novost v Cerkvi, kot je v dokumentarcu povedal profesor teologije in dominikanec Gilles Berceville. Novost pa je zato, ker je tudi psihologija šele nedavno razvila neka strokovna znanja o moralnem nadlegovanju, manipulaciji in delovanju sprevrženih osebnosti. Da pride do duhovne zlorabe, je potrebno, da je predhodno prišlo do duhovnega nadzora nad osebo.

Marie, ena od žrtev: “V to skupnost sem vstopila, ker sem čutila močno duhovno željo. Želela sem živeti v občestvu z Bogom. Nato se zavem, da je to občestvo z Bogom, zamenjala spojitev z  osebo, ki je bila moja predstojnica. Počutila sem se kot živi mrtvec in polagoma sem se začela zavedati, da ne morem več, da ne vem kdo sem, da sem izčrpana … V vseh teh letih je bil moj odnos z Bogom, ki je bil vedno prvi v mojem življenju, odrinjen v ozadje.”

Foto: zajem zaslona dokumentarca Emprise et abus spirituel

Kako se lahko zgodi, da hrepenenje po Bogu, po resnici … vodi nekatere, da prepustijo svojo svobodo neki osebi ali ideologiji? Kakšen je ta psihološki pojav?

Temelji duhovnega nadzora

Gre za to, da se v nas vas vcepi razmišljanje, ki je od nekoga drugega. Paul-Claude Racamier temu pravi »razmožganovanje«. Ko pride do duhovne zlorabe, pride do ugrabitve najglobljega hrepenenja osebe. Gre za nezaslišano nasilje. Kar je osebi najbolj dragoceno, to ji ukradejo.

Monsinjor Planet: “Duhovna zloraba je morda najslabša. Nekomu, ki išče Boga, se prepreči, da bi ga srečal. Človek, ki je iskal Boga, je prišel do grozot. Zato podvomi v sam obstoj ali dobroto Boga. Verjamem, da je v tem nekaj zares hudičevega. Narejeni smo za Boga kot pravi sv. Avguštin in pri duhovnem nadzoru in zlorabi se postavi oviro med tistim, ki išče Boga in samim Bogom. Na ta način je osebi preprečeno srečanje z Bogom. To mu je odvzeto, ker postane predmet nekoga drugega. Lutka.”

Pri duhovni zlorabi ne gre več za odnos do Boga, namesto tega se vzpostavi odnos do zlorabljevalca. Nekdo hoče prevzeti mesto Boga v našem najglobljem. To prizadene sam temelj našega življenja.

Dr. Isabelle Chartier Siben: “Ni res, da so žrtve le krhke osebnosti. Kdorkoli lahko postane žrtev duhovnega nadzora in zlorabe. Gre za idealistične ljudi, ki se želijo angažirati za nek ideal. Osebe, ki imajo sposobnost darovanja in sposobnost zaupanja. So take, da jih lahko označimo za »lepe duše«. Te so najbolj privlačen plen. So pa običajno, ko zapadejo duhovnemu  nadzoru v obdobju neke krhkosti identitete. Vsi imamo primanjkljaje, vsi nosimo stare rane… sprevržena oseba pa to izkoristi.”

Profil duhovnega zlorabljevalca

Najbolj primeren izraz je morda samozvanec, slepar, hudodelec. Veliko je t.i. bordeline in narcističnih osebnosti. Drugi človek za storilca ne obstaja. Je samo sredstvo na razpolago storilcu – je orodje. Sprijene osebnosti imajo razklano osebnost in posledično razcepijo osebnost drugega.

Ena od značilnosti sekte je gotovo narcistična blodnja guruja. V resnici lahko deluje v dobri veri in zato govorimo o blodnji. Če nima privržencev, je nepomemben. Kot guru obstaja samo zato, ker je drugim, ki so hrepeneli po Bogu svojo blodnjo predstavil kot pot k Bogu. Običajna je “gnoza” neko posebno znanje, ki je rezervirano za majhno količino ljudi. Elito.

Pomemben moment v duhovnih skupnostih, ki imajo značilnosti sekte, je obljuba odrešenja ob sledenju pravilom in grožnja pogubljenja, ob ne uboganju.

Xavier, ena od žrtev: “Kritika v skupnosti je bila popolnoma prepovedana. Tisti, ki v skupnosti kritizira, seje nered.”

Vzpostavi se sistem, kjer je zlorabljajoči na čelu. Pod njim so lutke, ki prevzamejo vlogo kot zahteva zlorabljevalec. V takem sistemu se hitro zgodi, da si hkrati žrtev in sostorilec. Tudi zato je tako težko izstopiti. Ker nosiš nek del odgovornosti.

Foto: zajem zaslona dokumentarca Emprise et abus spirituel

Kako je možno, da se ne zavedaš tega, kar se dogaja?

Vzorci so isti, tako pri verski skupnosti, tolpi, islamski militaristični skupini … Gre za zapeljevanje. Izkoriščajo velikodušnost in željo po vključenosti ter darovanju samega sebe. Prvi korak je očaranje. Vse žrtve poročajo o tem, da so bili na začetku obravnavani kot posebno pomembne osebe, ki imajo neko posebno poslanstvo. Vse se povsem prilagodi pričakovanjem in željam žrtve.

Melanie, ena od žrtev: “Rekli so mi da sem bolj zrela, prebujena od drugih, in zato so mi predlagali ali bolje vsilili – v vsakem primeru tega ni bilo mogoče zavrniti – da postanem pripadnica elitne skupine.”

Drugi korak je vzpostavitev vezi odvisnosti. Guru obsoja vse druge skupine. Zelo odkrito vam pove, da morate pobegniti pred vsemi drugimi vplivi. Razen pred njegovim.

Tretja stopnja je stopnjevanje in izmenjavanje grdega ravnanja in dobrotljivosti. V nekem trenutku si postavljen na piedestal, ker si odkril resnico, v drugem pa te globoko diskvalificirajo. Ne moreš več jasno misliti.

Marie: “V nekem trenutku ni več važno kaj ti čutiš, misliš, želiš. Važno je le, kar reče predstojnica, kajti ona je tista preko katere se razodeva božja volja.”

Svobode je vedno manj. Izmenično izmenjavanje trpinčenja in lepega ravnanja povzroči uničenje identitete. V tem trenutku se vzpostavi pravi duhovni nadzor in duševna travma. Pride do uničenja zaupanja v lastne občutke, misli in tudi inteligence.

Monsinjor Planet: “Razširili so se določeni sektaški odkloni, ki se prikazujejo kot cerkveni, čeprav so Cerkvi popolnoma tuji. Ta ima zaščito pred tem. Eno je kanonsko pravo. Cerkev se je opremila z zakonodajo in vse stare ustanove so jo prevzele. Vse, ki so prehodile pravo duhovno pot.

Ko neka skupnost zase trdi, da so oni izbranci, ki bodo vse spreobrnili in da to, kar delajo drugi ni dobro … tukaj so odprta vrata za duhovno zlorabo. Kriterij, ki kaže da je skupnost zdrava, je to, da oseba lahko reče NE.”

Marie: “Bili smo kot pod anestezijo in se nismo več spraševali o stvareh.”

Dokumentarec nadalje obravnava razločevanje in pokorščino v tradiciji redovništva in poudari, da je krščanska pokorščina svobodna pokorščina, ki človeka nikoli ne razreši odgovornosti, da sam razločuje. Nihče ne more namesto mene vedeti, kaj Bog hoče zame. Nasprotje svobodne pokorščine je uslužna podrejenost.

Film podrobno opredeli tudi pojem duhovnega spremljevalca, ki ni nikoli nadrejeni in ne zahteva pokorščine. Smisel duhovnega spremljanja je ojačati samostojnost oseb. Če spremljana oseba želi prekiniti spremljanje ali iti po nasvet drugam, v nobenem primeru to ne sme biti razumljeno kot nezvestoba, izdaja, varanje. Če je, je to znak za alarm.

Najboljši odgovor guruju, ko ga zapuščaš in ti reče, da boš izdal Boga, da si kriv, da boš šel v pekel … najboljši odgovor je, da se začneš  smejati. 

*Dokumentarec ima slovenske  podnapise, ki pa jih je praviloma treba posebej vključiti (s klikom na gumb “cc” v orodni vrstici predvajalnika YouTube, sledi klik na ikono zobnika, zatem se na prikazanem meniju pod točko “Subtitles/CC” izbere slovenske podnapise).

 

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Na strani dovolj.je je prevod filma: Gospodujoči vpliv in duhovne zlorabe.

    Odličen film, ki da misliti o vseh duhovnih gibanjih, ki so tudi na Slovenskem obstajali in še obstajajo (o zlorabah pri fokularih Marijinega dela – voditeljica Chiara Lubich se je nedavno pisalo na domovina.je, skupnost Emanuel, Opus Dei, Prenova v Duhu, gibanje Za otroke gre, gibanje Pohod za življenje…. ). To so izredno nevarne zadeve, ki človeka pripeljejo v past in začarani krog, iz katerega je težko priti, če ti nekdo ne pomaga. Če človek v neki skupini ne more izraziti svojega mnenja, če se mora podvreči samo njihovemu mišljenju, če ni dialoga, če ni debate, če se ne spoštuje drug drugega, potem čim dlje stran od teh gibanj.

  2. pri prvem ogledu podnapisi ponavadi niso vidni, v tem primeru jih je potrebno posebej vklopiti.To gledalec zlahka uredi v nekaj trenutkih v orodni vrstici predvajalnika YouTube:

    1. če orodna vrstica ni že vidna je treba iti s kazalcem miške za hip nad sliko videa in se bo prikazala. Sledi klik na gumb “CC”. Funkcija podnapisov je vklopljena ko ima ta pod seboj rdečo črto.

    2. sledi izbor slovenskih podnapisov: to uredimo s klikom na sosednji gumb (na ikono zobnika), zatem na seznamu izberemo “Subtitles/CC” (oz. enakovredno v drugem jeziku), nato na novem seznamu izberemo slovenski jezik.

  3. Vseh duhovnih gibanj zagotovo ne bi obsojal nasploh. Tu gre za razločevanje. Če je iskanje Boga pristno, potem se bodo izognili takim zlorabam. Je pa treba razlikovati, ali gre za duhovno gibanje, duhovni tok, bratovščino, skupnost, tretjeredno ustanovo ali civilnodružbeno skupino. Recimo, Katoliška karizmatična prenova dejansko sploh nima nekega ustanovitelja, pri gibanjih pa je vedno neki ustanovitelj (poznam npr. gibanje Pot). Ponavadi je tako, da vsak po nekem času presodi, ali mu je neki duhovni tok ali gibanje res blizu, ali ga duhovno dviga ali pa uničuje – tu moramo biti pozorni, ker lahko tudi kratkoročni učinek blagodejnosti ne zagotavlja neke dolgoročne koristi. Lahko se nekdo nekje dobro počuti (t. i. wellness efekt), ampak ker bo šlo morda zgolj za zadovoljitev nekih trenutnih osebnih potreb, bo na dolgi rok začel propadati, ker bo iz enačbe izključil križ. Glavni kriterij je, ali te neka duhovna smer ali pot vodi h Kristusu ali ne. Če vodi proč, če vzbuja strah, vznemirjenost… potem to ni pristna duhovna pot. Tu govorim precej iz osebnih izkušenj zadnjih let, ker je tudi epidemija covid19 naplavila marsikaj, kar je bilo prej prikrito (fake news v kombinaciji z manipulacijo s čustvi…).
    Bom povedal še en primer: Prejšnji teden sem se peljal z vlakom zvečer iz LJ, nekaj vrst naprej pa je sedel nek že nekoliko starejši možakar, ki je imel očitno zelo veliko potrebo, da je drugim razdajal svoje znanje in “predaval”, in to precej glasno, tako da ga je moralo slišati vsaj kakih 20 ljudi. Po nekaj minutah sem ugotovil, da je bil ta “predavatelj” neke vrste gnostik (“razsvetljeni”, prebujeni…), ki je posedoval znanje in ga razdajal naprej kot kakšen guru. Kar bi bilo še nekako OK, če ne bi ugotovil, da je dejansko tudi težkokategorni manipulator. Svojemu osuplemu sogovorniku (tudi možakarju v zrelih letih) je dopovedoval, da je družba Metropolitana d. o. o. (v lasti ljubljanske nadškofije) lastnica kar 80 odstotkov slovenskih gozdov. “Tega pa res nisem vedel,” mu je rekel poslušalec, ki ni mogel skriti presenečenja… Mene je skoraj zasrbel jezik, da bi kaj zinil, ker se mi je zdela ta številka res že kar otročje napihnjena. In sem šel potem nalašč preverit. Po nekih novejših podatkih ima država v lasti 22 odstotkov gozdov kot največji lastnik – kar je že prvi pokazatelj, da tisto nakladanje o 80 odstotkih niti teoretično ne drži. Seveda je delež Metropolitane še veliko manjši od državnega. Ampak večina ljudi tega ne ve in se za to ne zanima kaj dosti, zato jih lahko en takšen guru lahko hitro “naserje” z nekim mitom o zlobni Cerkvi, ki vse podira in ropa. Na takšen način so krožile okoli tudi razne podobne zgodbe o tem, kako s cepivi proti covid19 dobivamo čipe (in podobne traparije) – ampak problem je, da so to razpošiljali ljudje, ki sem jih do sedaj imel za resne in ozaveščene katoličane. Katoličani smo nasploh očitno zelo občutljivi, da se hitro navežemo na kakšnega “razsvetljenega” ali na kult osebnosti, ker vidim, da je tega med nami precej več, kot sem sprva mislil.
    Zato verjamem, da bo ta film pomagal pri razločevanju in pri razpoznavanju tovrstnih zlorab. Hvala za to objavo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja