Epiduralna analgezija – volk v ovčji preobleki?

Thumbnail

Premislek o uporabi najpogosteje uporabljenega sredstva za lajšanje bolečin v porodnišnicah.

Moderna ženska živi v svetu, ki od nje zahteva delovanje na več področjih, na katerih mora biti usposobljena, predana in učinkovita. Je opravilno naravnana. Pri vsem tem ji je v pomoč sodobna tehnologija, ki počasi preplavlja večino področij našega življenja. Eno od izjem na tej »sodobni ladji« predstavlja porajanje novega življenja. To ostaja nekaj, česar tehnologija ne more opraviti namesto nas.

Prav porod je za žensko prvinsko opolnomočenje sebe in ena od najbolj naravnih poti, da se poveže z lastnim jedrom, se zave svoje moči in po kateri stopi skozi vrata materinstva – novega poglavja svojega bivanja. In kaj ji na tej poti predstavlja oviro za dosego tega mejnika? »Mogoče boste presenečene, toda gre za epiduralno analgezijo,« meni dr. Kelly Brogan, ameriška zdravnica, ki se ukvarja s celostno žensko zdravstveno psihiatrijo. Epiduralno anlagezijo zaradi možnih zapletov in posledic, ki jih v medicini predstavljajo kot precej varne, poimenuje kar »volk v ovčji preobleki.

Porod: še ena naloga, ki jo je treba odkljukati?

Znanstveno je dokazano, da je porod v zahodni kulturi postal nadpovprečno medikaliziran. Kar niti ni čudno: marsikdaj je že sama pot do rojstva precej medikalizirana in vedno bolj pogosto plod reproduktivne tehnologije. Porod zato mnogo sodobnih žensk vidi kot še eno nalogo na svoji življenjski poti, ki jo mora le »odkljukati«.

Pri tem pozablja, da je porod mnogo več kot vsakdanja opravila ali naloga, ki jo mora opraviti. Že na fizični ravni ga spremlja toliko procesov, ki se odvijejo kot nekakšen nevrokemični, endokrinalni in imunski ples. Broganova izpostavi še eno razsežnost, ki jo je sama kot znanstveno naravnan človek težko sprejela, a je ni mogoče prezreti – psihoduhovna razsežnost: »Procesa spočetja, nosečnosti in poroda ne moremo zmanjšati na raven dnevnih aktivnosti in navad. Nekaj je vgrajeno v našo zavest, kar naredi prostor, da se lahko razširi v teh življenjskih prehodih.« Gre za izkušnjo, ki nas preseli v prostor občutkov in da vpogled v to, česa smo kot sesalci in najbolj pomembno – kot človeške samice sposobne.

Epiduralna: Zakaj bi se mučili, če ni treba?

Broganova s svojim razmišljanjem želi osvetliti izbiro epiduralne analgezije in spodbuditi ženske, da razmislijo o porodu ne le z vidika »naloge«, temveč nečem, kar presega zgolj fizično komponento ženske. Po besedah Broganove se namreč kar dve tretjini žensk v času pred porodom (torej ko še niso hospitalizirane) zanjo odloči na način: »Zakaj pa ne? Le kdo želi čutiti to tako intenzivno in močno bolečino?« Po slovenski raziskavi se jih večina zanjo odloči po priporočilu prijateljic.

Tudi v slovenskih porodnišnicah je lajšanje porodne bolečine s področno anesteziološko tehniko, ki pomaga omiliti porodno bolečino, vedno bolj v uporabi, čeprav se dostopnost med porodnišnicami razlikuje (ponekod je dostopna 24 ur na dan, drugje ne, ponekod jo je treba plačati …). Nosečnicam uporabo epiduralne analgezije z zdravstvene plati predstavijo v šoli za starše, kjer dobijo tudi izjavo o soglasju za poseg, ki jo podpišejo pred porodom.

Epiduralna ali »lažje ne bo nikoli«

Žal ne morem mimo dejstva, ki sem ga opazila med svojim obiskovanjem šole za starše, na kateri je bilo tisti dan, ko je bila na urniku tema »lajšanje bolečin med porodom« bistven poudarek in večina informacij podana predvsem za epiduralno analgezijo (nekaj še za uporabo ultive, o naravnih metodah ni bilo ne duha ne sluha in to kljub pozivu iz vrst slušateljev). Poudarek je bil na prednostih njene uporabe, ki v osnovi izhajajo iz strahu pred bolečino, medtem ko so o negativnih posledicah sicer spregovorili, a obenem postregli le s statističnimi podatki, ki so kazali na to, da je verjetnost zapletov nizka. Toda ali je tako podajanje zares najbolj primerno, strokovno in varno za mater in otroka? Ali nosečnice to zares slišijo in se na podlagi obojega, svojih prepričanj in informiranosti, tudi odločijo?

Redkost zapletov še ne pomeni, da jih ni

Kljub dobrim statistikam, kar se tiče morebitnih zapletov, ti vseeno obstajajo (po statistiki se z njimi sreča ena od štirih porodnic).

Možni zapleti (ki so navedeni na epiduralnem informativnem listu):

  • nezadostna analgezija (1 od 8 žensk!),
  • padec krvnega tlaka (1 od 50),
  • hud glavobol (1 od 100),
  • okvara živcev (1 od 1.000; 1 od 13.000 se z učinki srečuje več kot 6 mesecev),
  • epiduralni absces (okužba) (1 od 50.000),
  • meningitis (1 od 100.000),
  • epiduralni krvni strdek (1 od 170.000),
  • nepričakovana nezavest (1 od 100.000),
  • huda poškodba, vključno s paralizo (1 od 250.000).

Zapleti so vzrok tudi za druge posledice in postopke, ki niso zanemarljivi:

Slovenske nosečnice se o izbiri epiduralne analgezije večinoma odločajo po priporočilu prijateljic. Je tak način odločanja za medicinski postopek, ki po svoji naravi zahteva več kot le premislek o lastnem dojemanju bolečine, dovolj?

Epiduralna analgezija pogosto podaljša drugo porodno fazo (upočasni porod), saj oslabi mišice pod epiduralnim mestom, zato je uporaba umetnih popadkov (oksitocina) bolj pogosta kot pri vaginalnem porodu. Ker pa gre pri umetnih popadkih za hiperstimulirano maternico brez vmesnih obdobij počitka, je posledica lahko povečan stres za otroka, kar lahko privede tudi do poroda s carskim rezom. Zaradi oslabljenih mišic bo porodnica tudi težje potiskala otoka skozi porodni kanal.

Pomanjkanje kisika pri otroku: Če materi nenadno pade krvni pritisk, običajno to pomeni tudi nižji pretok krvi do ploda, kar pomeni, da pride do pomanjkanja kisika. Padec preprečujejo z dodajanjem infuzijske tekočine, ki ne deluje vedno.

Možnost vakuuma in kleščnega poroda, prereza presredka se močno poveča.

Povišana telesna temperatura, ki zahteva previdnost pri ugotavljanju, ali gre morda za infekcijo.

Težave z odvajanjem urina (težava se običajno v nekaj urah uredi).

Bolečine v hrbtu. Nekatere ženske jih čutijo še zelo dolgo.

Smrt matere: maternalna umrljivost je trikrat večja kot pri ženskah, ki epiduralne ne dobijo (pri normalnem porodu).

Kaj se vprašati pred odločitvijo?

Med pogostejšimi ni zapleta, ki bi bil zares življenjsko ogrožajoč, iz tega izhaja tudi zaključek medicinske stroke, da je postopek varen. Toda če je med redkimi zapleti tudi smrt, bi bilo smiselno, da se porodnica sreča z dejstvi, ob katerih bi se lahko glede na svoja prepričanja, poznavanje lastnega doživljanja bolečine in sprejemanja tveganj odločila za ali proti posegu.

Glede tveganj, ki so sicer redka, a jo vznemirjajo, ker jih doživlja kot ogrožajoče, bi si lahko odgovorila na vprašanja:
Se to vedno zgodi? Ne.
Se zgodi pogosto? Ne.
Se lahko zgodi? Da.
Lahko to sprejmem? Sem ob tem mirna?
Zadnji odgovor bo tisti, ki naj kroji njeno odločitev, da bo z odločitvijo ne glede na posledice zadovoljna.

Izbira za (ne)čutenje

Porodnice so z uporabo epiduralne analgezije po podatkih za slovenske porodnišnice zadovoljne in bi se zanjo v več kot 80 % ponovno odločile, kar gotovo kaže na to, da po njem zelo verjetno niso imele večjih posledic in da je postopek v večini odgovoril na njene potrebe pri lajšanju porodne bolečine.

Z vidika psihološkega doživljanja visoko medikaliziranega poroda, kar porod z uporabo epiduralne analgezije nedvomno je, pa nekatere porodnice (statistika teh se ne vodi) povedo, da so se počutile nevključene in so težje navezale stik z novorojenčkom. »Kot da ga ne bi jaz rodila. Dali so mi ga v roke in bili ob tem bolj veseli kot jaz. Naslednji porod želim čutiti, čeprav gre za hudo bolečino, ki se je bojim. A bo bolečina z namenom,« je povedala udeleženka na eni izmed priprav na porod.

Izbira naj bo v vsakem primeru vaša, ne pod vplivom okolice, ki bo natrosila goro svojih pogledov. Predvsem bodite ob njej mirne in se veselite svojega poroda, ki bo v družino prinesel veliko spremembo, ob kateri boste rasle še vse življenje.

Foto: newpainsolutions.com, newpainsolutions.com, pregnancy.answers.com

Viri: Tanja Ternik: Lajšanje porodne bolečine s pomočjo epiduralne analgezije, Lajšanje bolečin med porodom (Slovensko združenje za anasteziologijo in intenzivno medicino, Slovensko zdravniško društvo), Epiduralni informativni list, mamazofa.org, thehealthyhomeeconomist.com, pathwaystofamilywellness.org, blogher.com

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja