Čas počitnic

Končno vsi doma in skupaj, v delu, opravkih in igri.

Ti, ki te ljubi moja duša, povej mi, kje paseš, kje daješ počitek opoldne, da ne bom kot tista, ki je zagrnjena med čredami tvojih vrstnikov.  Vp 1,7

Pa so le prišle. Počitnice namreč in dnevi, ko ura in čas ne krojita naših doživetij. Naš šolar je v prvih dneh pospravil zvezke in učbenike minulega šolskega leta, vrtičkarja sta pomagala pospraviti vsebino svojih nahrbtnikov, kjer se je nabralo veliko število risbic, lepljenk, trgank in še mnogo drugih umetnin. Skrbno smo izbrali najlepše in jih shranili za spomine.

Všeč mi je to poletno obdobje, tako polno zdrave lakote, otroških iger in raziskovalnih odprav do bližnjega grmovja, podstrešja nad garažami in v svet zgodb.

Potem smo skupaj naredili načrt za preživljanje počitniških mesecev. Toliko majhnih in velikih želja. Mnogo uresničljivih z nekaj volje in ustvarjalnosti, nekaj previsoko letečih, a večina takih preprostih, ki najprej pričarajo nasmeh na obraz. Na primer – odgovor na večno vprašanje, kaj bomo danes jedli. Pa je vsak dan v tednu eden zadolžen za izbiro menija. S polnim vrtom domače zelenjave postane pester in zdrav jedilnik nekaj povsem uresničljivega. A otroške izbire in želje se največkrat vrtijo kar v območju palačink, pašte in pire krompirja z omako. Všeč mi je to poletno obdobje, tako polno zdrave lakote, otroških iger in raziskovalnih odprav do bližnjega grmovja, podstrešja nad garažami in v svet zgodb, ki jih nikoli ne zmanjka in jih nikoli ni dovolj.

A letošnje počitnice je zaznamoval tudi čisto poseben družinski projekt. Izbira in nakup novega avta, ki se je s prihodom novega družinskega člana obetal že vse leto. Zadeva ni bila tako preprosta, saj je bilo potrebno prevetriti finančno situacijo, uskladiti želje in se nenazadnje odločiti, kateri izmed naših dveh avtomobilov bo moral zapustiti naš vozni park. Vsekakor je to pomenilo raziskovalno misijo za našega atija, ki pa se je zadeve lotil precej sistematično in na koncu – teden dni pred našim načrtovanim odhodom na dopust – prišel na plan z nekaj možnostmi. Sledil je obisk izbrane avto hiše in pogajanja v zgodbi menjave avtomobila staro za staro.

Moški vidik je pri novem avtu preučil številke, kilometre, servisno knjižico in ostale podatke, ženski pa predvsem pričakovano varnost, udobnost in funkcionalnost vozila, namenjenega veliki družini.

Hecno, kako se ljudje odločamo za nakup neke materialne reči, ki jo nameravamo imeti za dlje časa. Moški vidik je preučil številke, kilometre, servisno knjižico in ostale podatke, ženski pa predvsem pričakovano varnost, udobnost in funkcionalnost vozila, namenjenega veliki družini.

Resnici na ljubo se je pri meni in pri najinem najstarejšem sinu, ki je imel čast prisostvovati ogledu, zgodila ljubezen na prvi pogled. Ko je bil dogovor sklenjen, so bile na vrsti le še formalnosti. Domov smo se pripeljali še z našim starim avtomobilom in ostalim družinskim članom pojasnili, kdaj bomo izvedli zamenjavo.

Tu pa se je rahlo zataknilo. Do tega trenutka namreč otrokom ni bilo čisto jasno, kaj pomeni »nov avto« in da bo naš stari, priljubljeni, za pet ljudi vsestransko udobni, a za šest premajhni avto, moral od hiše. Zgodil se je čustveni tornado poslavljanja… od avtomobila. Bilo je nenavadno, a kljub vsemu na nek način tako zelo logično. Ta avto je bil tako za naju kot tudi za najine otroke sinonim družinskih izletov, poti na morje, na obiske k prijateljem, pa tudi na vožnjo v porodnišnico in domov … Pa smo se zjokali, zmolili za to, da bi nas tudi novi avto povezoval in da bi stari dobro služil novim lastnikom, potem pa obrisali solze in s kredami porisali dvorišče v slovo in dobrodošlico hkrati.

Stari avto je bil tako za naju kot tudi za najine otroke sinonim družinskih izletov, poti na morje, na obiske k prijateljem, pa tudi na vožnjo v porodnišnico in domov …

Naslednje jutro je minilo v velikem pričakovanju. Komaj smo čakali, da se ati pripelje izza ovinka s kombijem, ki sliši na ime Vivaro. Veselje ob njegovem prihodu je bilo nepopisno. Otroci so hiteli prinašati svoje avtomobilske sedeže in le s težavo pričakali večerno ohladitev, v kateri smo se odpeljali na naš prvi družinski krog z novim avtom. Najprej po sladko presenečenje v bližnjo slaščičarno, potem pa k atu in mami na predstavitev naše nove pridobitve in na mini praznovanje ob dopolnjeni prvi polovici leta našega najmlajšega. Ta je v kombiju užival tako zelo, da je sladko zaspal. Ostali pa so vso pot prepevali, komentirali in računali, na koliko načinov se lahko posedejo v avtomobilu. No, to, ljubčki moji, je pa že kar zahtevna kombinatorična naloga, ki jo bomo reševali na poti na morje.