29-letna Birittany, ki je zaslovela zaradi svoje napovedi, da 1. novembra zaradi hitro napredujočega raka opravi samomor z medicinsko pomočjo, je uresničila svojo napoved.
Čeprav je v zadnjem video posnetku, ki je nastal dva tedna pred njeno smrtjo, Brittany dejala, da še ne čuti, da je prišel pravi čas, pa je v soboto zvečer le uresničila svojo prvotno napoved, ki je bila tudi medijsko tako odmevna. 1. novembra je na svoji postelji, obkrožena z najbližjimi, vzela smrten odmerek zdravil, s katerimi je končala svoje življenje.
Zaradi njene želje, da s svojim primerom spodbuja evtanaziji naklonjeno zakonodajo, in zaradi odmevnosti na njenem primeru osnovane medijske kampanje pa ne gre zgolj za osebno in družinsko tragedijo, ampak za primer, ki poraja številna vprašanja in skrbi.Brittany Maynard, sveže poročeni 29-letnici, so januarja letos diagnosticirali agresiven rakav tumor na možganih in ji napovedali le še nekaj mesecev življenja. Maynardova se je zatem povezala z organizacijo Compassion and Choices, ki se bori za pravico do evtanazije, se preselila v državo Oregon, ki dovoljuje samomor z medicinsko pomočjo, in oktobra objavila videoposnetek, v katerem pojasnjuje, zakaj se je odločila, da umre 1. novembra. Posnetek si je ogledalo 9 milijonov ljudi po vsem svetu. Njena napoved je sprožila številne odzive, med njimi tudi pozive, naj vztraja pri življenju, o katerih smo poročali pred dnevi.
A Brittany se je odločila drugače. Zaradi njene želje, da s svojim primerom spodbuja evtanaziji naklonjeno zakonodajo, in zaradi odmevnosti na njenem primeru osnovane medijske kampanje pa ne gre zgolj za osebno in družinsko tragedijo, ampak za primer, ki poraja številna vprašanja in skrbi.
Zaskrbljeni zaradi zgleda in moralnih implikacij kampanje
»Žalosti nas dejstvo, da se je ta mlada ženska odrekla upanju, zaskrbljeni pa smo zaradi drugih ljudi z neozdravljivimi boleznimi, ki bi lahko začeli razmišljati o tem, da sledijo njenemu zgledu,« je dejala Janet Morana, izvršna direktorica organizacije Priests for Life (Duhovniki za življenje), ki se bori za pravico do življenja od spočetja pa do naravne smrti. »Molimo za to, da bi ti ljudje našli pogum za to, da v polnosti živijo vsak dan, dokler jih Bog ne pokliče k sebi. Brittanyjina smrt ni bila zmaga v političnem primeru. Je tragedija, ki jo je še pospešil obup in jo olajšala kultura smrti, ki prihaja v našo državo.«
Michael Cook, urednik portala MercatorNet, ki se posveča vprašanju evtanazije, opozarja, da je bila podoba lepe, žalostne mlade ženske, ki si želi milostno in avtonomno umreti, nekoč že uporabljena s tragičnimi posledicami. Gre za soroden medijski izdelek, film Ich klage an iz časa nacistične Nemčije, v katerem mlada bolna ženska prosi zdravnika, naj ji pomaga umreti, ta jo zavrne, mož pa usliši njeno željo. Žalujoči mož na sodišču potem zakon označi kot nehuman.
Film naj bi si takrat ogledalo 18 milijonov Nemcev. Težava je v tem, kar je potem sledilo – načelo pomoči pri umiranju se je nato uporabilo pri več deset tisočih invalidnih Nemcev, katerih avtonomija je bila prezrta. Tajna nacistična policija je takrat poročala, da so se gledalci filma »neradi soočali z moralnimi implikacijami filma.«
Cook zaključuje: »Precej prepričan sem, da Compassion and Choices nimajo nikakršnih zlih namenov, s katerimi bi se želeli znebiti tisočev ostarelih Američanov. Sem pa tudi precej prepričan, da se neposredno ne soočajo z moralnimi implikacijami svojih prizadevanj.«
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
