
Se lahko vživite v naslednjo zgodbico? Predstavljajte si svojega otroka, najstnika, ki se nenadoma, ne po svoji volji, znajde na bučni zabavi, kjer se toči tudi/ predvsem alkohol. In ta vaš otrok s praznim kozarcem hodi naokoli ter si ogleduje dogajanje.
Slej ko prej se bo našel kdo, ki mu bo kozarec napolnil. Če ne bo imel izjemno veliko sreče, se bo v kozarcu znašlo nekaj alkoholnega. Nekaj, na kar ni pripravljen, nekaj, česar tudi vi ne odobravate in si ne želite.
Rešitev? Kozarec mora biti ves čas poln. Lahko tudi vode ali soka. Pomembno je le, da nihče ne bo čutil potrebe, da ga napolni z dvomljivo vsebino.
Zakaj ta zgodbica? Ker je čisto, čisto podobno tudi z dušo naših otrok in spolnostjo. Če bomo otroško dušo starši prvi napolnili s pravimi, čistimi in resničnimi dejstvi, potem otroci ne bodo v tolikšni nevarnosti, da jim notranjost kdorkoli napolni z umazanijo.
In Božič je čudovita priložnost, da se pogovarjamo tudi o spolnosti. Na lep, spoštljiv, resničen način.
In katere so teme, ki jih lahko načnemo?
Nekateri otroci veliko sprašujejo, drugi ne vprašajo ničesar. In ker se večina o spolnosti težko pogovarja, se pogovoru o skrivnostih spolnosti izogibamo … Dokler ni prepozno. Ker v otrokovem kozarcu že plava nekaj umazanih lužic. Zato – ne odlašajmo, začnimo pogovor o temi, zaradi katere sploh obstajamo na tem svetu.
Rojstvo Jezusa je odlična iztočnica za pogovor o otrokovem rojstvu. Dokler so majhni, je to vedno znova zanimiva tema. Kako in kje pride dojenček na svet, ali to mamico boli, kdo ga je prvi pestoval, kaj je jedel, kam so ga položili, v kaj je bil oblečen … To so simpatična otroška vprašanja. Potem pa se zaplete – kako sem prišel v mamin trebuh? Zaplete se po navadi zato, ker z odgovorom zakompliciramo starši. Majhni otroci želijo in potrebujejo kratek, jasen odgovor, brez podrobnosti, a z velikim priokusom tega, da so sad ljubezni. Starejši otroci seveda morajo od nas dobiti tudi natančnejše opise in razlage.
Marijina nosečnost je čudovita priložnost za pogovor o dostojanstvu žensk. Tukaj lahko pridejo na račun večji otroci, ki so jim tehnične podrobnosti jasne. Oblikuje pa se jim še lastna spolna identiteta. Marija je na tem področju velik zgled.
Marija tudi za hip ne podvomi, da je otrok, ki ga nosi, Božji dar. Tako kot je dar vsako spočeto življenje.
Ne pozabimo na Jožefa. Krasen zgled za fante. Jožef bi, če se ne bi vmešal Gospodov angel, vseeno po najboljših močeh zaščitil Marijo in njeno dete. Verjetno se je počutil ogoljufanega, izigranega, nejevernega, da ga je deklica, ki jo je močno vzljubil, lahko tako prevarala. (Tukaj se nam kar sama ponuja ideja za pogovor o tem, kako pomembno je pazljivo izbirati …) Ko je verjel, da je slabo izbral, vseeno ni pustil čustvom maščevanja in jeze, da bi opravila svoje, ampak je sklenil ravnati kot preudaren, odrasel, zrel moški.
Naslednja ideja se sicer ne tiče (samo) pogovorov v zvezi s spolnostjo, je pa ta tema tudi v spolnosti še kako pomembna. Kako ravnati, ko se pojavijo težave? Jih zaobiti, se obrniti stran, se delati, kot da jih ni, ali se pogumno soočiti z njimi? Kako sta že ravnala Marija in Jožef?
O spolnosti se ni enostavno pogovarjati. Najprej zato, ker nas večina v svojem otroštvu ni doživela in ponotranjila veščine pogovora o tem. Potem zato, ker nas ovira naš lastni nespametni sram, ker tega povečini nismo dovolj razvili niti v lastnih zakonih, s svojim zakoncem. Nenazadnje pa tudi zato, ker se ustrašimo pomembnosti tega pogovora.
Da nam bo vsem šlo lažje, vas vabimo na katero od naših delavnic o tem, kako se kot mama in oče lotiti spolne vzgoje svojih otrok.