Bi imeli domač paradižnik?

Vir: Storyblocks

Paradižnik je eden izmed tistih, brez katerega si težko predstavljamo zelenjavni vrt. Četudi je ta majhen, se vedno najde prostor vsaj za kakšno sadiko ali dve. Če pa nimate vrta, nikar ne vrzite puške v koruzo, paradižnik lahko gojite tudi v loncu na balkonu. 

Kaj potrebujemo?

• Sadiko paradižnika. To lahko vzgojimo iz semen ali pa sadiko kupimo. 
• Ustrezno zemljo. Ker je paradižnik plodovka, potrebuje veliko hranil, zato naj bo zemlja, v katero sadimo, kvalitetna. Vrtno zemljo lahko preprosto obogatimo s kompostom, če pa sadimo v lonec, izberemo dobro zemljo za sajenje. 
• Oporo, v kolikor sadimo visok paradižnik.

Kako sadimo?

Sadiko paradižnika sadimo globoko. Najprej ji odstranimo vse liste razen 3-4 zgornjih listov. Nato jo posadimo vse do prvih listov. Na ta način bodo na zakopanem steblu zrasle nove korenine, ki bodo poskrbele za dobro prehranjenost rastline. V kolikor nimamo dovolj globoke luknje, lahko sadiko posadimo tudi leže v sadilno jamo, tako da vrh z listi gleda iz zemlje. 

Kako vzgajamo paradižnik?

V osnovi poznamo dve vrsti paradižnika:

• nizkega oz. grmičastega,
• visokega, ki zraste v višino tudi do dveh metrov.

Pomembno je, da poznamo vrsto paradižnika, ki ga sadimo, saj se vzgoja obeh razlikuje. 

Nizek paradižnik

Z nizkim paradižnikom nimamo kaj dosti dela, saj se sam lepo razrašča v grmičasto obliko. Obrezovanje tudi ni priporočljivo, saj s tem zmanjšamo pridelek. Odstranimo samo liste, ki se dotikajo tal in zalistnike, ki rastejo pod prvimi plodovi. Tak paradižnik tudi ne potrebuje opore. 

Visok paradižnik

Z visokim paradižnikom je dela več. Potrebuje oporo. Ta je lahko iz naravnih materialov (bambus, kanela, različni leseni koli) ali kupljene kovinske palice. Lahko pa paradižnik ovijemo okoli vrvice, ki jo obesimo na prej postavljeno ogrodje. Pri visokem paradižniku redno odstranjujemo zalistnike in odvečne liste, saj s tem povečamo zračnost rastline in tako zmanjšamo možnost za nastanek plesni. 

Katere liste odstraniti?

• Obvezno odstranimo vse liste, ki se dotikajo tal. 
• Ko paradižnik nastavi prve cvetove, je to znak, da lahko odstranimo liste, ki rastejo pod njimi. Tako bo hrana na voljo zorenju plodov in rasti rastline, hkrati pa bo odstranitev listov omogočila tudi večjo zračnost, hitrejše sušenje po dežju in s tem manjšo možnost za obolevnost rastline. Izjema so toplejša in bolj sušna območja (pri nas Primorska), kjer ti listi nudijo senco in zaščito. Tam liste odstranimo šele, ko začnejo rumeneti. 
• Vse rumene liste obvezno odstranjujemo, saj ti porabijo več sladkorja kot pa ga proizvedejo. 
• V območjih, kjer je manj sonca in je krajša rastna doba, je še posebej pomembno, da odstranimo odvečne liste in s tem omogočimo boljšo osončenost rastline, kar pripomore k hitrejšemu dozorevanju plodov. 
• Listi, ki rastejo najbližje plodovom, le te prehranjujejo, hkrati pa jim nudijo zaščito pred sončnimi ožigi. Zato teh listov ne odstranjujemo. 

Zalistniki

Če pogledate mesto, kjer se list stika s steblom, bo v vmesnem prostoru med listom in steblom začel poganjati nov poganjek, t.i. zalistnik. Imamo dve možnosti. Lahko zalistnike pustimo. V tem primeru se bo rastlina močno razraščala, plodov bo več, kot če vzgajamo eno samo steblo, vendar bodo ti plodovi manjši. Praviloma pa zalistnike odstranimo, tako je vsa hrana na voljo plodovom na glavnem steblu in posledično so ti plodovi večji. Zalistnike odstranjujemo takoj, ko jih opazimo, saj je tako rana najmanjša. 

Vršičkanje

Kakšen mesec pred pričakovano prvo slano je priporočljivo odščipniti vrh rastline. V tem času bodo imeli plodovi le še omejen čas za dozorevanje, zato je pomembno, da gredo vsa hranila do plodov in se ne porabljajo za nadaljnjo rast rastline. 

Čeprav je z vzgojo paradižnika nekaj dela, pa okus paradižnika, ki je zrasel na domačem vrtu, odtehta vse to.