Besedi mama in oče v šolah prepovedani

Vir: Envato

V kanadski zvezni provinci Alberta pod vplivom ideologije genderizma uvajajo radikalno šolsko reformo. Starši protestirajo, ker jih vlada ignorira.

Vlada kanadske zvezne province Alberte je pred dvema tednoma, 13. januarja, sprejela navodila, v katerih šolam nalaga, naj prekinejo z dosedanjo prakso, ki otrokom omogoča družbeno identifikacijo glede na delitev po spolu moški – ženska.

21-stranski dokument je za vse šole – javne in zasebne, konfesionalne in nekonfesionalne – zavezujoč in ga morajo v svoje programe (neposredno ali smiselno) implementirati do konca letošnjega marca.

Kanadska Alberta je dolgo veljala za eno politično najbolj konzervativnih provinc v državi. Vse do lanskih majskih volitev, ko so levo usmerjeni socialni demokrati, t. i. “Novi demokrati”, pometli z vso konkurenco in v parlamentu zasedli skoraj dve tretjini sedežev. Od tod tudi njihova samozavest pri uvajanju močno sporne šolske reforme.

Neverjetno radikalni ukrepi

Ker naj šole čim bolj izbrišejo razlike med spoloma tudi pri šolskih aktivnostih, se šole ne bi smele več ozirati na oblikovanje skupin glede na fante ali punce.

Kar šolski minister David Eggen, glavni zagovornik spornih navodil, utemeljuje kot pravico učencev do lastne spolne identite in njenega izražanja, v praksi pomeni rešitve, ki so bile doslej nepredstavljive.

Ena takšnih v imenu t. i. spolne nevtralnosti šolam narekuje, da v komunikaciji namesto besed “oče” ali “mama” uporabijo “brezspolen in vključujoč jezik”: npr. izraze “partnerji”, “starši” ali “skrbniki”. Paradoks takšnega načina poimenovanja predstavlja prav njena nelogična utemeljitev: diskriminacijo družin se bo preprečilo s tem, da se bo diskriminiralo večino staršev.

Nekateri učenci, piše v navodilih, se ne počutijo najbolje, če se jih naslavlja z zaimki »on« (»he«)« ali »ona« (»she«). Namesto njih v šole uvajajo fiktivne zaimke, kot so »ze«, »zir«, »hir«. Če nekomu naslavljanje z »g.«, »ga.«, »gdč.« ni všeč, si lahko izbere »gx.« (v angleščini »Mx.« namesto z »Mr.«, »Mrs.«, »Ms.« ali »Miss«).

Ker naj šole čim bolj izbrišejo razlike med spoloma tudi pri šolskih aktivnostih, se šole ne bi smele več ozirati na oblikovanje skupin glede na fante ali punce. Zlasti to velja za športne ekipe, kjer bo učencem dopuščeno, da si izberejo tisto skupino – fantovsko ali dekliško – ki odraža njihovo dojemanje spolne identitete.

Umivalnice, stranišča, garderobe, slačilnice

Podobno velja tudi za umivalnice in stranišča: učenci naj uporabljajo tiste sanitarne prostore, ki se skladajo z njihovo novo opredeljeno spolno opredelitvijo. Šole pa naj dodatno zagotovijo posebne prostore za tiste učence in šolsko osebje, ki si želijo še več zasebnosti.

Ker takšna absurdna navodila nujno sprožijo domino efekt, jim ni konca. Zato veljajo tudi za garderobe in slačilnice. Tudi tu velja, da je treba učencu ali učenki, ki se ne želi več preoblačiti v skupnih prostorih, ponuditi poseben prostor.

Narobe svet, ko izjeme postanejo pravilo in pravilo postane žrtev izjem. Namesto na temelju razumnosti pa se tako pomembne odločitve za cele generacije otrok sprejemajo zgolj na podlagi subjektivnih občutkov čedalje bolj negotovih in zmedenih otrok, namesto da bi jim bila šola podpora pri izgranji njihove spolne in osebne identitete. Nevarnosti zlorab in povečane možnosti spolnih napadov v šolah pa se v javnosti komaj omenjajo.

Primer Alberte kaže, kako je LGBTQ lobiju uspelo prek nove vlade namesto vsem očitnega merila delitve po spolu (kdo si ob vseh zmerjanjih s homofobi še upa reči “naravnega” ali “zdravorazumskega” merila?) – uvesti samovoljo radikalnih gejevskih gibanj oziroma ideologije genderizma.

Poseg v pravice staršev pomeni ogrožanje otrok

Zoper poseganje oblasti v avtonomijo šolskega prostora so se oglasili tudi starši. Ker se nova navodila uvajajo brez posvetovanja z njimi, obenem pa onemogočajo javni glas staršev o uvajanju navodil v šolske programe, so za mesec maj napovedali protestni shod. Pri tem se sklicujejo na 26. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki pravi: »Starši imajo prednostno pravico pri izbiri vrste izobraževanja svojih otrok.«

Med najbolj spornimi določili starši izpostavljajo zahtevo, da morajo šole, preden starše obvestijo o (na novo) izbrani spolni identiteti njihovih otrok, pridobiti otrokovo izrecno dovoljenje.

Ministrova navodila v šole uvajajo tudi obvezna t. i. gay-straight in queer-straight zavezništva (klube), ki promovirajo idejo, da so vse oblike spolnosti enakovredne in dopustne, pri čemer pa starši niti nimajo pravice vedeti, če je njihov otrok član takšnega kluba.

Kot zatrjujejo ogorčeni starši, se šole s tem postavljajo v vlogo, ki presega njihove pristojnosti: ukrepi bodo imeli za posledico, da bodo starše ločili od lastnih otrok in bodo negativno posegli v njihovo intimno vez.

Očitek vlade, da vsi starši spolne identitete svojih otrok ne sprejemajo, starši zavračajo kot neutemljen, saj gre za izjeme, ki jih je potrebno obravnavati posamično in s pomočjo strokovnih služb. Civilni pobudi staršev se zdi nesprejemljivo, da bo zaradi predsodkov šolskega ministra sedaj vsem učencem že vnaprej močno oteženo, da stiske odraščanja zaupajo svojim staršem.

»Starši – ne učitelji, šole, birokrati ali aktivisti – morajo še naprej ostati prvi skrbniki in odločevalci, ko gre za vzgojo njihovih otrok,« so zaskrbljeni starši zapisali v pozivu ministru in vladi.

Katoliška cerkev: ZA spoštovanje, a PROTI totalitarizmu

Zato je relativizem totalitaren in ne dopušča raznolikosti mnenj.

Med nasprotniki reforme, ki bo zadela vse otroke – od najnežnejših vrtčevskih let do zaključka srednje šole –, se je oglasil se je tudi katoliški škof Fred Henry in vladne ukrepe označil za totalitarne.

Katoliške šole podpirajo skupnosti, kjer je vsaka oseba deležna dostojanstva in spoštovanja, pravi škof Henry. Svoje nasprotovanje novi ideologiji genderizma in zlorabi oblasti s strani ministra Eggena pa je pojasnil z besedami: »Relativizem se pod krinko spoštovanja različnosti poslužuje demagogije. Ker se želi izogniti neprijetnostim, ki jih s seboj prinaša zrelo in pogumno zavzemanje za vrednote in načela, ne priznava meja. Zato je relativizem totalitaren in ne dopušča raznolikosti mnenj.«

Vladni ukrep je označil tudi kot polnega predsodkov protikatoliške ideologije. »Navodila ne izkazujejo nobenega namena posvetovanja z ali občutljivosti do katoliške skupnosti. Iz njih veje čisti sekularizem,« je bil neposreden škof Calgary-ja, največjega mesta v zvezni pokrajini Alberta.

V izjavi je škof opozoril tudi, da navodila predstavljajo nedopusten poseg oblasti v versko svobodo staršev, ki želijo otroke vzgajati v skladu s svojo vero in prepričanji, in zasebnih šol, ki to svobodo uresničujejo. To temeljno človekovo pravico je marca lani potrdilo tudi kanadsko ustavno sodišče.