Foto: CanvaV začetku letošnjega leta je kot že nekaj let poprej potekal izbor besede, ki je značilno zaznamovala minulo leto. Izbira se na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prvič pa smo jo izbrali leta 2016. Od takrat so se zvrstile naslednje besede: begunec, evropski prvaki, čebela, podnebje in letošnja beseda leta karantena.
Virus prinesel kar nekaj novega besedišča, jezikovnih vprašanj in jezikovne ustvarjalnosti.
Besede, ki so si prislužile čast finalistk za leto 2020 so: 14 dni, cepivo, karantena, kolesarjenje, mehurček, neleto, pozitiven, predihovalnik, rahljanje, šolotožje, zoom.
Ob tem je bila izbrana tudi najbolj izvirna nova beseda – wuhobran. Poimenuje inovativen izdelek, s katerim se zadaj na glavi spnejo elastike zaščitne maske. Tako izdelek zaščiti ušesa pri dolgotrajni nošnji maske. Ime je res ustvarjalno, saj spominja na slovenski narečni izraz wuho in mesto Wuhan, od koder naj bi izviral koronavirus.
Kaj nam torej o minulem letu povedo besede finalistke?
Jasno nam slikajo podobo leta, ki je bilo zaznamovano z epidemijo. Ta je pustila svoj pečat tudi v jeziku. Karantena je bila beseda, ki je po mnenju sodelujočih v pobudi izbora besede leta najbolj zaznamovala leto 2020. Bila je kot nekakšna sopotnica in zvesta spremljevalka koronavirusne bolezni.
Kolesarjenje si je prislužilo mesto takoj za zmagovalko. Tega je bilo letos res obilo. Precej petkovega kroženja po prestolnici, a verjamem, da še mnogo več tistega, ko smo na dveh kolesih spoznavali lepote domovine ali pa zgolj meje lastnih občin in odkrivali, da se tudi v njih najde marsikaj zanimivega. Da je pomemben zdrav duh v zdravem telesu, pa uči že antična modrost.
Tretje mesto je zasedla besedna zveza 14 dni. Toliko časa je v nekem obdobju trajala karantena, prav tako pa so za toliko časa veljali oz. se za to obdobje podaljševali nekateri vladni ukrepi.
Cepivo. O tej besedi se je govorilo s silno zaželenostjo, predstavljalo je edino rešitev, po kateri je stremela stroka, kjer so moči združili mnogi znanstveniki in je bilo vanjo vloženih tudi ogromno finančnih sredstev. Sedaj, ko smo končno dobili tako težko pričakovano cepivo, pa se zdi, da bo še pomembnejša beseda cepljenje. Brez tega nam cepivo ne bo koristilo. Kdo ve, morda pa lahko prav beseda cepljenje postane beseda tega leta, ki smo ga začeli.
Kar velik del minulega leta smo se nekateri bolj, drugi manj trudili, da bi ga preživeli v mehurčkih. Da bi se torej družili zgolj s člani lastnega gospodinjstva in se čim manj mešali z drugimi. Tako smo skrbeli, da smo ohranjali zdravje drugih in svoje lastno. In seveda dodali svoj pozitiven prispevek k temu, da nismo povečevali števila okuženih oseb, ki bi potrebovale zdravniško oskrbo in smo bili tako vsaj malo sočutni s preobremenjenim zdravstvenim in drugim podpornim osebjem.
Najdete od koronahumorja, koronapozdrava, koronapanike pa vse do koronabedakov. Upam, da se ne prepoznate med slednjimi.
Beseda pozitiven je odmevala z več vidikov. Ne ravno prijetne so bile številke okuženih z virusom, ki so se ob testiranjih izkazali za pozitivne. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na mnoge pozitivne zgodbe, ki so se v tem času širile še hitreje kot virus. Prav na začetku, ko je epidemija močno načenjala sosednjo Italijo, so k nam preko socialnih omrežij prihajale čudovite podobe zapisanih spodbud na balkonih, glasbenega ustvarjanja v spodbudo obolelim, zdravstvenim delavcem, pa tudi vsem, ki so spoštovali ukrepe in ostajali doma. Potem se je po naši domovini začela velika domača »hobi« proizvodnja šivanja mask in donacij v ustanove, ki so jih nujno potrebovale, ko jih država zaradi izjemnih svetovnih potreb še ni mogla zagotoviti dovolj. Toliko inovativnosti, ustvarjalnosti, iznajdljivosti se je preko celega leta kazalo v številnih pozitivnih zgodbah. Leto se je sklenilo z drobnimi pozornostmi in obdarovanji, ki so razveseljevale številne zdravstvene ustanove in socialno šibke. Nekateri učitelji in ravnatelji so vsakemu izmed svojih učencev, ki so se že nekaj mesecev soočali s šolo na daljavo, polepšali praznike z osebnimi prazničnimi voščilnicami. Pozitivnosti zares ni manjkalo!
Prav v povezavi s šolanjem na daljavo se je začela uporabljati beseda šolotožje. Kdo izmed tistega dela šolajočih nadobudnežev, ki so komaj čakali počitnice, bi še kakšno leto nazaj verjel, da bo pogrešal šolo? Ko nas dolgo ni doma, se nas loti domotožje, ko nas dolgo ni v šoli, se pojavi šolotožje. Še dobro, da se je skupaj s tem pojavil zoom. Beseda, ki sicer kot lastno ime poimenuje program, ki omogoča videosrečanja, je postala kar nekakšno splošno ime za videosrečanja v živo preko različnih programov in aplikacij. Tehnika nam je močno olajšala vsakdan.
Beseda rahljanje je bila zaželena, ko se je govorilo o ukrepih, ki bodo zrahljani. Tu so bili še predihovalniki, ki so povzročali nemalo težav na političnem parketu. Z vidika ustreznosti in z vidika njihovega pomanjkanja, saj so (bili) življenjsko pomembni.
Je bilo torej leto 2020 neleto? Z besedo, ki je bila očitno pogosto v rabi, so nekateri označili minulo leto. A verjamem, da je bilo v tem letu poleg težkih preizkušenj prav za vsakogar tudi mnogo čudovitih stvari, zaradi katerih to leto še zdaleč ni bilo neleto.
Za našo materinščino je bilo kar rodovitno leto. Jezik pač raste in živi skupaj z nami. Ni nekje v oblaku, ampak ga pravzaprav vsak dan s svojimi jezikovnimi izbirami sooblikujemo in soustvarjamo. Tako je virus prinesel kar nekaj novega besedišča, jezikovnih vprašanj in jezikovne ustvarjalnosti. Na portalu Fran, ki nam omogoča enostaven dostop do številnih slovarjev, tako najdemo stran z različico covid. Vabim vas, da pobrskate po njej in si pogledate, kaj med drugim pomenijo lanske besede novorojenke. Najdete od koronahumorja, koronapozdrava, koronapanike pa vse do koronabedakov. Upam, da se ne prepoznate med slednjimi.
Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad: www.eu-skladi.si.
Zame najbolj osovražene besede:
– rahljanje -> zavijal bi vratove. Ko en medij to izreče, nato pa vsi vse povprek ponavljajo, kot da ni absolutno nobene druge besede, ki bi ustrezno povedala isto sporočilo. RTV je po nekaj pritožbah le “popustil” in kdaj uporabil tudi “popuščanje” oz. sproščanje. Še posebej se mi je obrnilo pogled raztegovanje ust dotične voditeljice z očali na RTV, ko je izgovarjala to besedo – prav postala je za trenutek, da mi jo je položila v usta … rahljanje, BRR.
– NOVI korona virus. 9 mesecev ves čas novi! Aktualni, če že. No, s tem vsaj priznajo, da je to starodaven virus s katerim smo živeli že od nekdaj, da gre le za nov sev. Kaj pa sedaj: še bolj novi korona virus?
– ZOOM > edina novotarija, ki jo poznajo tako stari kot mladi. Dedki in babice, ki nimajo pojma kaj je Android, vedo kaj je zoom. Spominja me na JOGI, VIM, CET, SUPERGE/ADIDASKE, … ko produkt poimenujemo z imenom znamke, ne pa z lastnostjo ali vrsto produkta. Sem imel ZOOM … namesto sem imel (video)konferenco.
– COVIDIOTS/KORONABEDAKI >>> na eni strani teoretike zarot (ki so videli zaroto v tankem zraku, ne pa tam, kjer res je), ter na drugi strani strastni preganjalci in zaničevalci teh teoretikov zarot (ki so jemali za živlensko poslanstvo blatiti one prve). Kdo od teh je zaj covidiot? Po moje oboji.
– POTRČ – sit sem ga bil. Pa ne zaradi njega, ampak onih, ki so ga nenehno vlačili in delili (bodisi kot vzgled, bodisi kot zgled).
– 5G – tresla se je gora, danes ga imamo in jutri ga bodo uporabljali vsi, tudi tisti, ki so goro tresli.
– 2020 – veselil sem se lepe letnice, a očitno ni bila tako dobra. Bo morda ENKA po numerologiji prinesla več dobrega. Zmago. Sem bil pa žalosten, kako nizko je človeštvo padlo. Kako hitro nasede populizmu. Treba bi se bilo vrniti h koreninam. Prebrati kako knjigo. Poslušati stare ljudi. Slišati tudi nasprotnike. Jezus jih je. Smo mi Jezus? Še J ne včasih.