Edino po slovensko lahko zares v polnosti izrazim svoje čustvovanje in čutenje

Foto: Shutterstock

… pesem kaže dovolj kak je naš oče krotak.

Besedno izražanje mi je blizu. Spomnim se, da sem kot otrok večkrat prosila, če bi mi kdo bral. Ko pa sem sama osvojila branje, so knjige postale moje zveste prijateljice. Trenutek, ko človek prične brati, je izjemen preobrat v življenju. Od tiste točke poti nazaj ni več. Zmožnost ubeseditve, zapisa in prebiranja dogodkov, misli, opažanj in občutkov je v resnici čudežna prelomnica tudi v človeški zgodovini.

Razvoj človeškega govora

Človek je spregovoril takrat, ko mu je anatomija govornega aparata omogočila govorjenje, možgani pa tvorjenje in razumevanje govora. Znanstveniki predvidevajo, da se je to zgodilo pred nekaj 100.000 leti.

Si predstavljate bitja, tam nekje na prelomnici, kjer se je človeška veja dokončno ločila od živali? Sprva so si verjetno z vedenjem, kretnjami in kdo ve, na kašne načine še, sporočali najnujnejše – kje je hrana, zanimam se zate in od kod preti nevarnost. Kretnjam je najbrž sledil zvok, ki se je sčasoma oblikoval v besede. Ne vem, ampak po mojem so se najprej razvila posamezna poimenovanja stvari in opravil. In potem so jih, skladno z razvojem kompleksnejšega mišljenja, začeli povezovati v stavke in še kasneje v zgodbe. Pa to še ni bilo dovolj. Kot na vseh drugih je človek pričel zadeve tudi na govornem področju krasiti.

Trenutek, ko človek prične brati, je izjemen preobrat v življenju.

Povedati več od besed

Kako skozi besede povedati še nekaj več od golega opisa? Kako med besedami pokazati svoje občutenje, svoj odnos, vzdušje …? Če besede obrneš malo drugače, dobijo drugačen pomen, drugačen prizvok, zadaj začutimo nekaj povsem drugega.

Predvsem angleščina mi ne predstavlja nobenih težav. A v angleščini berem le tedaj, kadar je nujno; tedaj, ko slovenskega prevoda ni na voljo ali ko me slovenski prevod ne zadovolji povsem. Nisem strokovnjak, ampak z leti prepoznam vedno več angleških fraz in hitro ugotovim, kaj je prevajalec prebral in kako je zadevo prevedel. Včasih je prevod skop, premalo poveden, suhoparen ali celo čisto napačen. Da niti ne omenim bližnjic, ki jih kdaj ubere kak prevajalec, ko uporabi katero od elektronskih orodij za prevajanje, potem pa vse skupaj samo še malo obdela.

Ustvarjanje z besedami – obrt ali umetnost

Zares rada pa berem besedila v lepi, izborni slovenščini, kjer je jasno, da jih je zapisal nekdo, ki razume in čuti ozadje jezika. Včasih očarana znova in znova prebiram kak stavek in občudujoče strmim, kako spretno znajo nekateri jezik uporabiti. Kako čudovito zmorejo ubesediti, besede preplesti, jih uporabiti v prispodobah in jim dati drugačen pomen, poiskati rime … in koliko lahko povedo celo med vrsticami lepih slovenskih besed. Nekatere avtorje rada prebiram predvsem zato, ker zame branje žlahtne slovenske besede pomeni čisto lepoto, ki polni mojo dušo. Berem jih počasi, kot bi srkala nebeško pijačo. Besedo za besedo okušam in opazujem, kako sedajo v moje srce, kakšno sled puščajo …

Nekateri pravijo, da slovenščina ni poetičen jezik, da je pretrda. Ne vem. Meni pa besede nekaterih pesmi, molitev, izrazov ljubezni mehko odzvanjajo v srcu.

Najlepša uporaba jezika

Nekateri pravijo, da slovenščina ni poetičen jezik, da je pretrda. Ne vem. Meni pa besede nekaterih pesmi, molitev, izrazov ljubezni mehko odzvanjajo v srcu. Izražajo to, kar sem. V njih je zasejana ljubezen, ki sem jo prejela od staršev, in božja Ljubezen. Edino po slovensko lahko zares v polnosti izrazim svoje čustvovanje in čutenje. To, kako sem ljubljena in kako ljubim. So besede, ki so mehke in nežne in tople in povedo – rad te imam, čutim te, blizu bi ti bil rad, želim te osrečevati … Zame zares ni jezika na tem svetu, ki bi bil bolj prepričljiv, kot je slovenščina.

In nenazadnje – tudi z Bogom se vedno pogovarjava po slovensko.