Foto: CanvaMenstruacija ni le vsakomesečna krvavitev, ki oznanja, da v ženskem telesu ni prišlo do oploditve, ampak ima številne obraze. Gre za telesne in čustvene spremembe pod vplivom hormonov. Do neke mere gre še vedno za tabu, o katerem nam je težko govoriti. V zadnjem času gre tudi za ideološko debato, ali imajo mestruacijo samo ženske. Poleg vsega pa je menstruacija tudi strošek.
Francoski dokumentarec 28 jours (28 dni) izpostavlja kar nekaj vidikov menstruacije, na katere navadno nismo pozorni. Kljub temu, da gre za enega najbolj naravnih telesnih pojavov, se o njej še vedno premalo pogovarjamo. Od neslanih šal o PMS-ju do številnih deklet in žensk, ki zaradi nje občutijo sram, do zelo bolečih menstruacijah, ob katerih nam je zoprno obiskati zdravnika in poiskati vzrok, ampak se rajši zavlečemo v posteljo in vzamemo protibolečinsko tableto. Kapljica krvi, ki se znajde na hlačah, nam predstavlja nočno moro, medtem ko imamo precej manj težav z robčki ob prehladu ali z mokrimi madeži od potenja, kadar se vrnemo z rekreacije.
A menstruacija ni le tabu ali nekaj neprijetnih dni na mesec, ampak predstavlja bistvo ženske identitete. Gre za čiščenje telesa, ki se odvija tako na telesnem kot na čustvenem in celo duhovnem področju. Večina žensk se pred in med menstruacijo sooča z bolj intenzivnim doživljanjem in »čiščenjem« svojih čustev, hkrati pa so prvi dnevi krvavitve čas, ki si ga vzamemo zase, za svoje telo, počitek in tiho refleksijo.
Ženske za menstruacijo v življenju porabijo več tisoč evrov
Eden od prezrtih vidikov menstruacije je strošek, ki jo spremlja. Ustvarjalci dokumentarnega filma 28 jours so naredili preprost izračun. Povprečna ženska ima menstruacijo vsak mesec od 12. do 50. leta starosti. Recimo, da je v tem času dvakrat noseča in brez menstruacije, po rojstvu otroka pa ima poporodno krvavitev.
Povprečna ženska naj bi v 38 letih menstruacije za sanitetne izdelke zapravila neverjetnih 3.254 evrov.
Recimo, da vsak mesec porabi škatlico 20 tamponov, ki v povprečju stane 4,15 evra, in paket 10 vložkov, ki v povprečju stane 2,60 evrov. (Cene v Sloveniji so malenkost nižje, a ne bistveno, sploh če izberemo bolj naravne izdelke.) Po tem izračunu povprečna ženska v 38 letih menstruacije za sanitetne izdelke zapravi neverjetnih 3.254 evrov.
V nekaterih državah so vložki in tamponi brezplačni
Nekaj držav se je zato že odločilo, da bodo strošek za higienski material krili iz državnega proračuna. Ena prvih je bila Škotska, kjer so vložki in tamponi od leta 2018 brezplačno dostopni v šolah, na fakultetah in v rekreacijskih centrih, obeta pa se, da bodo v prihodnosti na javnih krajih brezplačno dostopni vsem ženskam.
V Franciji bodo letošnjo jesen testno začeli z brezplačnimi vložki in tamponi za srednješolke, študentke, zapornice in brezdomke, za kar bo vlada v letošnjem letu namenila milijon evrov.
Za takšen korak se je odločila tudi Nova Zelandija, kjer bodo brezplačni vložki na voljo šolarkam do 18. leta. V vseh omenjenih državah izpostavljajo, da vse več žensk nima dostopa do kvalitetnih sanitetnih izdelkov za menstruacijo, zaradi česar se zatekajo k poceni nadomestkom, kakršni so krpe ali papirnate brisače. Številna dekleta iz deprivilegiranih območjih med menstruacijo zato ne gredo v šolo. Zagovorniki takšnih ukrepov poudarjajo, da nobena ženska ne bi smela biti kaznovana zaradi naravnega delovanja svojega telesa in da dostop do sanitetnega materiala spada med njihove osnovne pravice.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
