Ali naši otroci sploh potrebujejo delovne zvezke?

Če vaš otrok obiskuje osnovno šolo, gotovo veste, da so vsako leto največji strošek pri nabavi šolskih potrebščin delovni zvezki. V kolikor imate več otrok, se ta strošek še konkretno poveča. Za učbenike je večinoma poskrbljeno z učbeniškim skladom, kar je zelo dobra in tudi trajnostna rešitev. Dobra rešitev je tudi to, da otrokom prve triade delovne zvezke podari država. Toda pravo vprašanje ni cena delovnih zvezkov, ampak to, ali naši otroci delovne zvezke sploh potrebujejo. Vse glasnejša so mnenja tistih, ki pravijo, da so delovni zvezki neka bergla, ki otrokom na dolgi rok ne koristi. Namenjeni da so predvsem učiteljem, ker jim olajšajo delo. Plačamo pa jih starši.

Delovni zvezki slabo vplivajo na pismenost in ustvarjalnost

Mnogi opozarjajo, da so poleg pametnih naprav, tudi delovni zvezki in glavnina poučevanja po njih, krivi za to, da se otroci vse slabše pismeno izražajo. Učitelju je seveda najlažje delati po delovnem zvezku. Tudi razna nadomeščanja bolniških in drugih odsotnosti so veliko preprostejša z delovnim zvezkom. Toda če je glavna naloga otroka, da v delovnem zvezku zgolj obkroži, obkljuka, dopolni … ponujene vsebine, to gotovo ni nekaj, kar bi iz otroka izvleklo najboljše, ampak od njega zahteva zgolj minimum njegovega angažmaja. Morda bi lahko celo rekli, da gre za podcenjevanje otroka.

Vse glasnejša so mnenja tistih, ki pravijo, da so delovni zvezki bergla, ki otrokom na dolgi rok ne koristi.

Gotovo je tak način dela uporaben v nižjih razredih osnovne šole, ko se otrok šele uči brati in pisati, ampak potem bi se moralo število delovnih zvezkov v višjih razredih zmanjševati in ne obratno. Kako naj se otrok izuri v tehniki pisanja in tekočem pisnem izražanju, če mu niti v šoli ni treba skoraj nič pisati. Še ni tako zelo dolgo nazaj, ko je učiteljica domačo nalogo preprosto narekovala v zvezek. Ali si moral navodila naloge iz učbenika prepisati v zvezek. Če se spomnimo poraznih rezultatov zadnjih NPZ-jev iz slovenskega jezika, je bergla v obliki delovnega zvezka še toliko manj smiselna.

Neizpolnjeni delovni zvezki

Skoraj ni otroka, ki ob koncu šolskega leta v škatlo za na podstrešje ne pospravi vsaj par delovnih zvezkov, ki imajo izpolnjenih zgolj nekaj ali pa celo nobene. Zakaj jih torej učitelji/šole izbirajo kot obvezno učno gradivo, ki smo ga starši prisiljeni kupiti in ni poceni, otrok ga potem nosi v šolo dolge mesece, junija pa ga skoraj neizpolnjenega damo na podstrešje? Da bi ga čez kakšno leto lahko uporabil kak mlajši sorojenec, so seveda samo sanje, saj jih precej hitro spreminjajo.

Delovni zvezki kot odličen posel

Posledično nam staršem včasih ostaja nekoliko grenak priokus, da obstaja neka naveza med šolami, učitelji in založniki delovnih zvezkov, naši otroci pa so v tej navezi dobra tržna niša. Naše denarnice pa žrtev tega posla. Kdor ima več otrok in že nekaj let spremlja trend, opaža, da so delovni zvezki vse debelejši, vedno več jih je in tudi vse dražji so. Kajti tudi če so delovni zvezki nujni, ni logike, da so tako dragi. Seveda do neke mere so avtorsko delo, toda roko na srce, gre v veliki meri že desetletja za nadgrajevanje in predelovanje že obstoječih vsebin.

Verjetno ne bi bilo pošteno vleči vzporednic s farmacevtskimi posli, kjer so glede na razkrite afere komercialisti očitno pripravljeni za pridobitev vpliva na zdravnike odločevalce ponuditi marsikaj. Po drugi strani pa se ni mogoče znebiti vtisa, da pri delovnih zvezkih niso otroci tisti, ki imajo od njih največ.

So leta poučevanja z delovnimi zvezki prinesla dobre rezultate in pomagala našim otrokom, da so lažje in bolje osvojili znanje?

Razmišljati izven okvirjev

Delovni zvezek ni obvezen učni pripomoček. Obvezen je samo učbenik in še ta mora biti iz potrjene učbeniške liste. Delovne zvezke za posamezen predmet in razred praviloma izbere učitelj oziroma strokovni aktiv (skupina učiteljev istega predmeta na šoli). Učitelj se torej lahko odloči, da bo uporabljal samo učbenik, naloge pa dajal v navadni zvezek ali si pomagal z delovnimi listi.

Vseeno pa zdi, da je poučevanje s pomočjo delovnih zvezkov zabetonirano v naš šolski sistem. Kljub temu pa se najdejo posamezni učitelji (in imajo celo podporo ravnatelja), ki imajo voljo in pogum razmišljati in delati drugače. Prav osvežujoče je bilo pred dnevi videti prispevek Televizije Maribor, v katerem so predstavili učiteljico Natašo Vauda iz ptujske Osnovne šole Mladika, ki svoj razred poučuje brez delovnih zvezkov.

Morda je napočil čas, da se kak trend ponovno premisli in ovrednoti. So leta poučevanja z delovnimi zvezki prinesla dobre rezultate in pomagala našim otrokom, da so lažje in bolje osvojili znanje? Če ga so, odlično. Če ga niso, pa bi veljalo razmisliti o drugih načinih dela.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Mi smo generacija, ki je zrasla brez delovnih zvezkov. Ogromno smo pisali na roke. Veliko poudarka je bilo na pisavi. Šolske naloge so bile ocenjene: delo in oblika. Tudi oblika je bila pomembna. Učitelj nam je dal večkrat za domačo nalogo tudi napisati stran ali dve “lepopisja”. Nič ni smelo biti popackano.
    Pri matematičnih nalogah smo morali napisati: najprej sklep: kako bomo rešili nalogo, nato račun: izračunati rešitev in nato še odgovor: tukaj smo v stavku napisali rezultat.
    Časi se spreminjajo. Seveda so sedaj drugačni prijemi kot npr. pred 50., 60. leti. Ampak mislim, da so nas za tiste čase učitelji veliko naučili.
    V delovnih zvezkih ni veliko pisanja, samo ustavlja se posamezne besede.
    Za vprašati se je: bodo naši otroci sploh še znali nekaj napisati s svojimi besedami?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 5,75 € / mesec