Foto: CanvaPravijo, da kadar se poročiš, se poročiš z vso družino svoje žene ali svojega moža. Ne dobesedno, to vemo vsi. Vsi pa tudi vemo, da v prenesenem pomenu to še kako drži.
Iz zavetja svoje primarne družine se dekle in fant podata na avanturo in si ustvarita čisto svojo, majhno družinico. Če hočeta ali ne, ta avtomatsko postane del velike skupnosti, v kateri so vsi njuni starši, sestre in bratje s svojimi zakonci in otroci, tete, strici in še mnogi, za katere morda še slišala nista nikoli.
In se znajdeta v vrtincih odnosov, praznovanja praznikov, pričakovanj in morda tudi konfliktov. Sorodniki so lahko čudni, prepirljivi, imajo drugačna stališča, so vsiljivi. A ne glede na vse, so naša družina.
In kljub raznoraznim zgodbam o taščah, dedovanjih in sporih je razširjena družina veliko bogastvo. V dobre odnose pa je potrebno vlagati. Ko se sama izgubiva v odnosih s sorodniki, se vedno zatakne pri enem od naslednjih področij.
Prejemati in dajati. Stari starši so zlata vredni, kadar nam popazijo otroke, toda v trenutku, ko potrebujejo našo pomoč, postanejo kradljivci našega dragocenega časa. Prav nam pride, kadar nam skuhajo nedeljsko kosilo, ko pa si želijo skupen obrok z nami za praznike, se naježimo že ob misli na to.
Prav nam pride, kadar nam stari starši skuhajo nedeljsko kosilo, ko pa si želijo skupen obrok z nami za praznike, se naježimo že ob misli na to.
Govoriti in poslušati. Kadar otroke odložimo v varstvo sorodniku, smo polni navodil. Ne znamo oziroma ne želimo pa poslušati »navodil« z njihove strani. Ker prepogosto mislimo, da je samo naš prav edini prav, ki ga svet premore. Včasih smo že v osnovi tako nastrojeni proti dobronamernim nasvetom, da reagiramo brez premisleka. Dialog bi rešil marsikatero nesoglasje, iz katerega znamo narediti dramo.
Biti spoštovan in spoštovati. Zahtevamo, da spoštujejo našo vero, naš način vzgoje, naš način življenja ali našo organizacijo dneva. Pozabimo pa spoštovati njih in njihov pogled na svet. Seveda je drugačen, ni pa nujno napačen.
Ljubiti in sprejemati. V obdobju, ko me je eden izmed sorodnikov konstantno spravljal ob živce, mi je mož, vedno poln modrih misli (ki jih v trenutku, kadar jih izreče, pogosto sovražim), dejal: »On se ne bo spremenil, lahko pa ti spremeniš svoj odnos do njega. Sprejmi ga takšnega, kot je.« S tem, ko se odločimo, da bomo osebo ljubili in sprejemali takšno, kot je, večina (pogosto umetno nastalih) težav izgine.
Konec koncev razširjena družina pomeni, da te več ljudi lahko pocrklja z dobrim govejim zrezkom in da je v tvojem domu vedno premalo stolov.
Da je več ljudi, na katere se lahko resnično zaneseš in da hkrati tudi tvoj telefon večkrat zvoni.
Da je več ljudi, kjer si lahko privoščiš mini počitnice in da je vajin kavč večkrat zaseden.
Da je več ljudi, h katerim v nedeljo zvečer lahko skočiš po kruh in da te drugi na delovni dan ob šestih zjutraj prosijo za mleko.
Dá, razširjena družina JE blagoslov!
Poglej še:
Dr. Miha Rutar: Kako svojim staršem postaviti mejo?
Rudi Tavčar: “Stari starši vam ne moremo biti 100% na razpolago, smo pa vedno veseli vaših obiskov”
Rudi Tavčar: “To, da te otroci ne potrebujejo več, je zdravo in normalno”
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
