Mnogi bodo prejeli nižji otroški dodatek

Foto: Canva

Pred potrditvijo poslancev je predlog spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki med drugim ukinja povečanje otroškega dodatka za 20 odstotkov, če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ne obiskuje vrtca. A kot opozarjajo v Družinski pobudi, bi bilo ta dodatek potrebno dvigniti, ne pa ukiniti, saj država že sedaj diskriminira družine, katerih otroci niso vključeni v vrtec.

Vlada bi “prihranila” pri otrocih, ki ne hodijo v vrtec oz. gredo v vrtec kasneje

Trenutno velja, da se znesek otroškega dodatka za predšolske otroke, mlajše od štirih let, ki niso vključeni v vrtce, poveča za 20 odstotkov. “V letu 2023 je bilo povprečno mesečno 8.773 otrok, ki niso bili vključeni v predšolsko vzgojo in so prejemali 20 odstotkov višji otroški dodatek, kar pomeni približno 250.000 evrov manj potrebnih sredstev za otroški dodatek v letu 2025 in pribl. 1,5 milijona evrov v letu 2026,” so pojasnili v predlogu zakona. Hkrati je bilo, tako vlada, povišanje otroškega dodatka ukrep iz časa, ko je bilo v vrtcih premalo prostora – tega pa naj bi ga bilo sedaj zadosti.

Vlada bi tako, kot pišejo, rada “prihranila” pri otrocih, ki ne hodijo v vrtec. Poleg tega želijo z ukrepom spodbuditi vpis v vrtec posebej starše romskih otrok, je pokazala razprava v državnem zboru. A ukrep ne bo vplival ne le na nekaj romskih otrok, ki naj bi očitno zaradi vključitve v vrtec po oceni vladajočih postali mnogo bolj socializirani, ampak tudi na tisoče družin iz celotne države, ki so bile s strani države že doslej diskriminirane.

Družinska pobuda: Dodatek bi morali dvigniti, ne ukiniti

V Družinski pobudi so že pred časom opozorili, da je bilo 20-odstotno povišanje otroškega dodatka uvedeno ne le zaradi premajhnega števila mest v vrtcih, ampak tudi zaradi vsaj majhne izenačitve položaja otrok, ki so v vrtcu in tistih, ki niso. Država namreč za vsakega otroka v vrtcu staršem daje subvencijo najmanj v višini 20 % cene programa – to je najmanj 100 evrov mesečno (a realno zaradi dvigov cen vrtcev pogosto več). Hkrati pa je dodatek za otroke, ki niso v vrtcu le 20 % višine otroškega dodatka, ki jim pripada (ta je največ 33 evrov mesečno, a za večino mnogo manj).

“Država ne glede na dohodek družine, vsakemu otroku v vrtcu pokrije najmanj dvakratni mesečni strošek živil za prehrano otroka v vrtcu (mesečni strošek živil v vrtcu znaša približno 50 EUR), medtem ko večini otrok, ki niso v vrtcu, ne pokrije niti polovice tega stroška. Ali tem otrokom morda ni treba jesti?,” pišejo v Družinski pobudi.

“Ker je dodatek k otroškemu dodatku za otroke, ki niso v vrtcu, že danes zelo majhen v primerjavi s subvencijo za vrtec in v primerjavi s stroški za vzgojo in varstvo, je očitno, da so ti otroci že danes kljub temu dodatku diskriminirani v primerjavi z vsemi ostalimi. Zato predlagatelja predloga zakona pozivamo, da raje razmisli o zvišanju tega dodatka, ki bi bil tudi ob znatnem povečanju (npr. podvojitvi) še vedno tako majhen, da v nobenem primeru ne bi spodbujal ne-vključevanja otrok v vrtec, bi pa nekoliko zmanjšal vrzel diskriminacije med otroki, ki so v vrtcu, in med otroki, ki niso,” izpostavljajo v Družinski pobudi.

Kaj pa otroci, ki ne dobijo vrtca, imajo zdravstvene težave ali morajo koristiti druge oblike varstva?

Hkrati opozarjajo, da vrtci po celotni državi še zdaleč niso dostopni. Posebej v osrednji Sloveniji namreč prihaja do težav na tem področju (npr. Ljubljana, Domžale) – tako v ni v vrtcih dovolj prostora povsod oz. za vse kot vlada pavšalno trdi.

Kaj pa otroci, za katere vrtec iz zdravstvenih razlogov ni primerno in varno okolje, se še sprašujejo v Družinski pobudi, kjer opozarjajo, da narašča število otrok, za katere zaradi bolehnosti in občutljivosti na respiratorne okužbe vrtec sploh ni primerno in varno okolje. “To dejstvo zelo jasno dokazuje strma rast sredstev za bolniški stalež staršev za nego bolnih otrok, na kar je že opozoril tudi ZZZS. Tu gre za porabo velikih zneskov javnega denarja in velikanske izgube delovnih ur na delovnih mestih teh staršev, ki bi jo lahko zmanjšali, če bi staršem omogočili, da bi si lažje privoščili tudi drugačne oblike vzgoje in varstva, ki so vsaj za nekatere otroke zagotovo primernejše in varnejše kot vrtec,” pišejo v Družinski pobudi.

Ob tem poudarjajo, da država staršev in otrok že sedaj ne obravnava enako, ko gre za izbiro programa predšolskega varstva, saj subvencionira le programe v javnih vrtcih in deloma v vrtcih s koncesijo, ki izvajajo javni program. Če pa starši želijo izbrati kakšno drugo obliko, pa morajo to v celoti kriti sami.

“Poleg tega imajo nekateri starši takšne urnike zaposlitve, da vrtca preprosto ne morejo učinkovito uporabljati in so prisiljeni uporabljati druge rešitve, ali pa preprosto želijo poskrbeti za vzgojo in varstvo svojih otrok na drug način,” še opozarjajo in se sprašujejo, zakaj je treba sedaj finančno udariti te starše, ki vrtca ne morejo ali ne želijo uporabljati.

Ob tem pa ne gre pozabiti tudi na vidik razvojne psihologije, ki je zadržan do (pre)hitrega ločevanja malčkov od njihovih staršev. 

Povabljeni tudi k ogledu naročniške oddaje, ki vam bo pomagala dobro obvladovati družinske finance: