Psihologinja Špela Tušek: “Modre ženske so privlačne in močne na drugačen način.”

Foto - Metka Komatar

Špela Tušek je imago terapevtka in psihologinja. V prvem delu intervjuja je spregovorila o Imago dialogu, ki ima moč, da preobrazi naše odnose in našo notranjost. V drugem delu pa smo se podali na področje ženskosti in govorili o izzivih in priložnostih, ki nam jih prinaša menopavza. Dotaknili smo se tudi Špelinega dela z delovnimi kolektivi. Imago dialog je namreč tudi na ravni poslovnih odnosov način, kako zacveteti. 

Kako lahko ženska v obdobju menopavze preide od ohranjanja videza mladosti in plodnosti za vsako ceno k zavestnemu sprejemanju nove življenjske faze?

Mogoče je to vprašanje še malo prezgodaj zame, ker še nisem povsem ven iz tega obdobja. Je bolje biti pameten za nazaj, kot za naprej. Vseeno sem že konkretno v zakorakala v predmenopavzo. In ta menopavzalni prehod je včasih res naporen. Tudi jaz se ga še učim razumeti. Spoznavam , da je menopavzalni prehod pomembna faza in jo vidim predvsem kot priložnost, ki je ne smem zamuditi. Ni samo nekaj, kar upam, da bo minilo. Želim ga živeti bolj kot obdobje, ki me pripravlja na vstop v zrelost. Čeprav se mi zdi, da tukaj osebno lovim zadnji vlak. Tudi jaz sem zmotno mislila, da je to samo neko obdobje, ki naj čimprej mine z vsemi temi hormonskimi nihanji vred. Zato, da bom potem spet normalna. Sedaj vedno bolj razumem to obdobje, kot dragocen čas preobrazbe. Da postanemo prave ženske. Modre žene. Ta preobrazba se dogaja na fizičnem, psihološkem in duhovnem nivoju. In seveda močno zaznamuje tudi partnerski odnos. To je obdobje, ko v ospredje prihajajo teme, ki se jih še nismo lotile. Mogoče do sedaj v življenju še niso prišle na vrsto ali pa smo jih malo zanemarile.

Katere teme so to?

Naprej prihajajo naprej vse nepredelane stvari iz otroštva, iz primarne družine. Kot bi se nam malo spahovalo za nazaj. Lahko se spet pojavljajo strah, jeza, razočaranje, naplavi lahko kakšno potlačeno travmo. Navadno vse tisto, kar je bilo malo potlačeno pride spet na plan. In ženske včasih ne vemo kaj bi s tem. To je obdobje, ko se dela obračun za nazaj. Premišljujemo, koliko smo zadovoljne s svojim življenjem. Predelujemo naše materinstvo, naše partnerstvo. V tem obdobju ženske pogosto iščejo tudi psihoterapevtsko pomoč, ker ne razumejo. Mislijo, da se jim je zmešalo. Pa se jim ni. Dogaja se nek ‘schift’ vrednot in tako je prav. Je pa včasih boleče. Tudi fizično je včasih boleče. Tudi telo se spreminja, ima drugačne zahteve in potrebe in hkrati nas opozori na vse tisto, kar smo zanemarile. Ta del je zame največji izziv. Zaključuje se obdobje določenega stila materinstva. Otroci nas potrebujejo na drugačen način in mi se moramo s tem sprijazniti. Tudi tukaj se žal pokažejo zamujene priložnosti. Včasih bi katera rada za nazaj popravljala in vzpostavljala stik ali vzgajala. Bo treba najti drugačen način. Na vseh področjih se učimo živeti na nov način. V resnici počasi postajamo drugačne. No, je pa treba vseeno kaj narediti za to.

Včasih bi katera rada za nazaj popravljala in vzpostavljala stik ali vzgajala. Bo treba najti drugačen način.

Jaz sem že močno v tem obdobju in ga sproti odkrivam. Vsakodnevno opazujem ženske. Moje ‘sošolke’ v tej preobrazbi in tudi tiste, ki so že opravile. Opažam, da v grobem gredo ženske v tri smeri.

Prva smer: Naredi malo ali nič. Mena, valunge, staramo se. Najde nek bolj ali manj funkcionalen način, da brez velikih sprememb na sebi živi naprej. Počasi fizično, psihično in duhovno stagnira. Včasih pride naokoli kakšna hujša bolezen ali depresija.

Druga smer. Ugotovi, da je prišel »čas zame« in se začne na pretiran in nezdrav način vrteti okoli sebe in se postavlja »na prvo mesto«. Vse je o njej. Fizično, psihično, časovno, prehrana, dokazovanje mladosti na različne načine in jaz, jaz, jaz … Nekako postane agresivna upornica.

Takšna naravnanost je danes skoraj že postala nova religija …

Res je. Pa v resnici ni vse tako slabo. Ta način v sebi sicer skriva čisto ta pravo energijo za potrebno preobrazbo. In nekaj zdravega egoizma ne škodi. Pa vendar … Spremenjena ženska ne sme ostati sama sebi edini cilj in namen. Svet potrebuje zrele in modre žene. Zato verjamem, da je obdobje menopavzalnega prehoda zelo pomembno obdobje za nas ženske in za svet okoli nas.

Zato je tretja pot in pot, ki si jo želim zase, ta, da izkoristim to obdobje. Da sem zavestna. Se pustim prekvasiti vsem fizičnim, psihičnim in duhovnim izzivom, ki se pojavijo v tem obdobju. Se sprašujem, raziskujem in razumevam. Da najdem pravi način zase. Zato, da bom lahko za druge. Se preobrazim. Postanem zrela, modra, na novo postavljena. Svet potrebuje to mojo stabilnost in modrost.
Svet ne potrebuje psihično in fizično ‘napumpanih’, včasih že malo agresivnih žensk, ki hrepenijo po večni mladosti in lastni pomembnosti ter se vrtijo okoli sebe, okoli svojih potreb in želja. Potrebuje modre žene. Žene, ki so se pustile zmleti kot žito. So drugače privlačne. So drugače močne. In nočejo več nazaj v prejšnje obdobje, ker so zadovoljne s tem, kar so. Ob njih drugi lahko rastejo in zorijo.

Nekaj zdravega egoizma ne škodi. Pa vendar … Spremenjena ženska ne sme ostati sama sebi edini cilj in namen. Svet potrebuje zrele in modre žene.

Kakšno vlogo pa ima v tem obdobju zakonski odnos? V teh letih je tudi veliko ločitev …

Znano je, da je v tem obdobju ogromno ločitev in to na pobudo žensk. To seveda ne pomeni, da je vedno ženska kriva. Se je pa ona odločila. In moja izkušnja je, da ko se ženska odloči, da je konec … potem je res konec.

Seveda spremembe pri ženi vplivajo na moža, na odnos, na celotno družino. Jaz vidim edino rešitev v tem, da o tem spregovorita. Pogosto še ženska sama pri sebi ne prepozna teh sprememb in jih ne zna pravilno umestiti. Kako jih bo umestil mož? Kot sem rekla že prej, se tudi v partnerstvu v tem obdobju pokaže, kakšen odnos imava. Ali se znava pogovarjat o temah, ki so težke, neprijetne in celo boleče? Ali si zaupava dovolj, da si pokaževa ogledalo? Ali lahko ženska z možem naslovi vse te neznane dinamike, ki se ji dogajajo? Ali lahko mož reče ženi: “Poslušaj. Zadnje čase ne razumem tvojih reakcij. Kaj se dogaja?”

Če tega ne znata, se bo potrebno naučiti. V nasprotnem primeru bo pokalo ali pa se bosta oddaljila drug od drugega. Ni prepozno. Treba pa je najti način in delati. Tudi med sabo se morava stvari lotevati drugače. Nama se odlično obnese znanje Imago dialogov. Teme v tem obdobju so lahko kar močne in trdna struktura je nujno potrebna. Samo z dobrimi nameni in spontanimi pogovori se ne da. Ne smemo pozabiti, da se spreminja tudi najina intima. Spolnost je velika in težko naslovljiva tema tega obdobja. In ne spreminja se samo ženska. Tudi možje imajo svoje izzive. Potrebujeta drug drugega. In svet potrebuje modrost moža in modrost žene.

Tudi v partnerstvu se v tem obdobju pokaže, kakšen odnos imava.

Ukvarjate se tudi s »psihoterapijo« za podjetja? Zakaj je to pomembno, kdo se odloča za to?

Imago pristop že zelo dolgo uporabljam tudi na poslovnem področju: delovni timi, odnosi med sodelavci, vodenje in soočanje s strankami. Vse, kar drži za dinamiko doma, drži tudi za dinamiko v neki organizaciji, razredu, društvu ali katerikoli skupini. Pravzaprav v vseh odnosih, v katerih smo, preigravamo in delujemo iz istih ran. Le intenzivnost je različna. Tudi v poslovnem okolju se odvijajo iste dinamike.

Direktorji in menedžerji vse bolj spoznavajo, da je temelj učinkovitosti, kreativnosti in napredka v odnosih. Vsaka skupina je veliko bolj učinkovita in bolje dela to, za kar je poslana – pa naj bo to delovni tim ali pa skupina animatorjev – če so odnosi dobri. Če se ljudje med sabo znajo pravilno slišati in videti, če znajo rasti iz konfliktov in ustvarjati varen prostor. Če sem varen in povezan, sem učljiv, učinkovit, ustvarjalen in predan.

Kakšni so dobri odnosi na ravni nekega kolektiva?

Odnos je prostor med nami. To velja za vsako skupino ljudi. V sodobnem svetu se zelo veliko ukvarjamo s seboj. Da se jaz dobro počutim, da jaz zase poskrbim, da sebe postavim na prvo mesto … Na odnosnem področju smo premalo ‘ekološki’ – torej premalo skrbimo za odnosno okolje. Preveč se ukvarjamo samo z razvojem posameznika in premalo razumemo, da se posameznik vedno razvija in deluje v odnosu.

Imago strokovnjak je strokovnjak, ki skrbi za prostor. Če je prostor varen, se mi lahko v tem prostoru povežemo. In če smo povezani, lahko v največji meri razvijamo svoje potenciale. Ker spustimo svoje obrambe. Če pa ni varnosti in povezanosti, se začnemo ukvarjati s svojimi obrambami. Zaženemo nek svoj nabor veščin, s katerimi preživimo, ko ni varno. Se umikamo, se ‘mečemo ven’, vsem ustrežemo, napadamo, se dokazujemo, nikoli ne rečemo ne… s tem vplivamo na ne-varnost v prostoru in spodbujamo obrambno vedenje pri drugih. Lahko imamo v skupini nekoga, ki stalno govori in nekoga, ki se stalno umika. Nihče od njiju se ne počuti varno in povezano. Oba sta v obrambah.  Nihče od njiju v polnosti ne uporablja svojega potenciala.

V vseh odnosih, v katerih smo, preigravamo in delujemo iz istih ran. Le intenzivnost je različna. Tudi v poslovnem okolju se odvijajo iste dinamike.

Kako se to potem v neki skupinski terapiji preseže?

Najprej naj popravim, da to ni skupinska terapija. Ko delam s podjetji, uporabljam orodja, ki jih uporablja Imago profesionalni facilitator in ne Imago terapevt. Kakorkoli, moje delo je zelo odvisno od tega, kaj naročnik želi in kakšna je situacija. Lahko me izrecno povabijo v nek oddelek in neko skupino ali pa si želijo, da se lotim odnosov na nivoju celega podjetja. Včasih je želja, da samo ljudi izobrazim, kako delati z zaposlenimi in strankami, včasih pa sem povabljena, da vzpostavim neko varno okolje. V vsakem primeru naredim nekaj diagnostike in potem se z vodstvom skupaj odločimo za korake. Lahko pripravim delavnice, lahko pa se lotim razvoja nekega določenega oddelka ali tima. Moje delo je zelo odvisno od situacije, ki jo dobim, in od tega, kako precenim, da lahko izboljšamo odnose, razrešimo konflikte ali načnemo teme, ki potrebujejo nekoga od zunaj.

Predvsem v prvi vrsti vedno poskrbim za varnost in povezanost. Potem pa se lotimo dela naprej. Varnost in povezanost sta dve osnovni hrepenenji, ki jih zasledujemo povsod. Tudi v poslu. Zato je to osnova za kakršenkoli napredek nekega tima. Tukaj se vedno znova izkaže Imago pristop. Neverjetno hitro se oblikuje okolje, v katerem se lahko izpostavijo teme, naslovijo različnosti, rešujejo zamere in konflikti, najdejo nove rešitve ter energija za napredek. Spet smo tam. Jaz naredim varen prostor med njimi. Vse ostalo privre iz njih. Polno vsebine, idej, novih možnosti, ki so bile prej zaklenjene za obrambami. Ljudje se vidijo drugače, zares postanejo sodelavci in tekmujejo skupaj, ne drug proti drugemu.

Najbrž deluje to tudi na starševskem nivoju, morda bi Imago terapijo potrebovali celo na ravni naroda …

Jaz na Imago gledam kot na nov način biti skupaj, biti v odnosu kjerkoli: doma, v službi, v šoli, na župniji, v društvu, v parlamentu … Ničkolikokrat gledam in poslušam ljudi in njihove problematike in si mislim: “Ko bi poznali vsaj malo Imaga! Kako lažje bi vam bilo.”

Ampak to gre počasi. V poplavi ponudb na področju dela na odnosih hitro mislimo, da je vse isto. In Imago dialog prepriča, ko ga doživiš, ko ga delaš. Ne, ko govoriš o njem. Temelj Imago pristopa je odnos in ne misel. Počasi se tudi v Sloveniji izobražuje vse več Imago profesionalnih facilitatorjev in Imago partnerskih terapevtov, in to je dobro. Imago način spremeni izhodišče in zorni kot. Ne sprašujem se več: “Kaj jaz potrebujem? Kaj si jaz želim?” To je postala skoraj nova religija danes. Sprašujem se: “Kaj potrebuje prostor med nama, med nami?”

Zakaj nekdo ne napreduje? Zakaj se nekdo ne izrazi? Zakaj nekdo trpi sam? Zakaj nekdo ne razvije svojih potencialov? Na koncu je vedno zato, ker v nekem odnosu nekaj manjka. Njegov odnos s starši, v družini, s sošolci, učiteljem, sodelavci, … ni pravi. Zato vedno delamo najprej na prostoru. Ker če je prostor med nami varen, se lahko povežemo. Če lahko odložimo nekaj obramb in si upamo biti ranljivi, potem vedno dobimo tisto, kar potrebujemo. Mogoče ne vedno tistega, kar si želimo. Ampak vedno to, kar potrebujemo. Vsega, kar si želimo, v resnici ne potrebujemo. Seveda pri Imagu ne zanemarjamo posameznika in njegove  osebne zgodbe, vendar posameznika določa prostor, v katerem živi. Določa ga odnos.

Če lahko odložimo nekaj obramb in si upamo biti ranljivi, potem vedno dobimo tisto, kar potrebujemo.

Veliko ljudi se konfliktom raje izogne …

Vsi, ki uporabljamo Imago pristop doma in pri svojem delu, se počasi nehamo bati konfliktov. Ker konflikt je na začetku res boleč. Vendar imamo vedno več konkretnih izkušenj, kako dragocena je rast, ki se zgodi, in kako neprecenljiv je notranji mir in povezanost, ki sledi. Enostavno počasi, počasi zares ljudje postajamo vedno bolj to, kar v resnici smo. Brez obramb in preživetvenih strategij. Taki, kot smo bili ustvarjeni. Ne spreminjamo se, ne postajamo vedno boljši. Postajamo mi, kot smo bili ustvarjeni. Počasi se lupimo in prihajamo vedno bolj k sebi. Ustvarjeni smo po božji podobi. In zame je Imago čudovit način, na katerega drug drugemu pomagamo postajati taki, kot si nas je Bog zamislil. Delo z Imagom je zato v resnici zame vedno tudi duhovna pot.