7 nasvetov za ‘zombi’ mame

Foto: Shutterstock

Saj je vsaka mama od časa do časa predstavnica kluba »zombi« mam – tistih komaj prepoznavnih bitij, ki ne spijo ne ponoči, ne podnevi in se iz dneva v dan prebijajo samo še na hlape upanja na boljšo prihodnost. A nekatere mame še posebej nespečih dojenčkov in malčkov v tem klubu ostanejo dolge mesece, morda celo leta. Tem so posvečeni spodnji praktični in preizkušeni nasveti, ki bodo, upam, vsaj nekoliko v pomoč v težkih trenutkih.

1. Preveri in izključi zdravstvene posebnosti

Če menite, da vaš otrok ne spi, ker ga muči zdravstveni izziv, se o tem posvetujte z njegovim pediatrom. Ta je pravi naslov ob vaših sumih na krče, refluks, priraščen jeziček, alergije, motnje senzorične integracije itd.

2. Izkoristi vso pomoč, ki jo lahko dobiš

Ko spiš resnično premalo in nimaš energije za kuhanje kosila, sprehod z dojenčkom ali samo umivanje las, je čas, da pokoplješ vse »zmorem sama« miselne momente. Naj ti pomaga najprej mož oz. otrokov oče. Ni treba, da otroka pelje na igralne urice, lahko ga samo pestuje v viseči mreži, medtem ko ti nabiraš dragocene minute počitka. Prosi za pomoč svoje brate, sestre, starše, tete, sosede. Je teta v tretjem kolenu pred tremi meseci rekla, da lahko kdaj pelje malega na sprehod? Pokliči jo! Se je zaposlena mama ponudila, da ti skuha kosilo? Sprejmi ga in ne razmišljaj o tem, da »nočeš obremenjevati drugih«. Je prijateljica ponudila, da zate opravi tedenski nakup? Ne zavrni je! Sedaj je čas, da rečeš »da« vsej pomoči, ki jo lahko dobiš. Če si to lahko privoščiš, razmisli tudi o možnosti plačane pomoči – varuški, ki dojenčka kdaj pelje na sprehod ali gospodinjski pomočnici, ki pospravi ali skuha namesto tebe. Rek »mirna mama, miren otrok« ni tako zelo iz trte izvit. Če poskrbite zase, boste tudi za otroka lažje in bolje.

3. Spusti standarde

Posebej če je dojenček prvi otrok, je novopečeni mami in očetu, ki sta prej živela v lesketajočem domu, pogosto težko sprejeti, da preprosto ni časa in energije za pospravljanje. Prav tako ne bo konec sveta, če kosilo ne bo vsak dan imelo predjedi, glavne jedi, solate in sladice. Ali če bo šel otrok v vrtec dva dni v isti jopici, z umazanimi čevlji ali ostanki zajtrka na obrazu. Mene vsakič pomirijo starši več otrok, ki ob mojem začudenju, kako se preprosto ne sekirajo toliko in precej mirno in neobremenjeno rešujejo situacije, preprosto odgovorijo z »Veš, to je tretji (ali četrti, peti …) otrok.«

4. Uvedi rutine

Ne gre le za rutine pred spanjem, ki so pomembne za otroka oz. red praks, ki jih redno izvajate in otroku pomagajo lažje zaspati. Gre tudi za rutine, ki vam pomagajo preživeti – npr. pol ure, ko otroka predate atiju, da se v miru najeste in poskrbite za osebno higieno, vsakodnevni sprehod, klic prijateljice ipd. Naučite se prepoznati znake utrujenosti, da boste otroka dajali spat, ko še ne bo popolnoma izčrpan, ampak le zaspan, zato bo lažje in hitreje zaspal. Poskrbite za ustrezno temperaturo in zatemnitev v spalnici, ustrezno sitost otroka, dovolj plasti oblačil in dovolj aktivnosti v budnem času (vem, bere se preprosteje kot je v resnici, a tu je marsikaj odvisno od individualnih okoliščin).

5. Preizkusi, kar meniš, da bi lahko delovalo

Kar nekaj je mamic, ki so se s tem nasvetom rešile iz »zombi kluba«, ne pomaga pa vsem vse, vseeno pa marsikaj marsikomu. Nekaterim pomagajo uspavalne igrače, gugalnik ali nosilka, drugi otrokom vrtijo beli šum, ventilator ali sesalec, tretjim pomagajo take ali drugačne kapljice (s simetikonom, probiotiki, Bachove esence), terapije (npr. Bownova terapija, MNRI), mazila (npr. materine dušice, proti krčem), četrtim bioresonanca ali kaj drugega. Nekaterim otrokom ustreza predvsem spanje skupaj z mamo ali očkom in se ne pustijo prepričati v spanje v svoji posteljici. Nekateri v prvih mesecih bolje spijo poviti. Nekaterim ustreza gnezdece. Eni spijo z dudo ali ninico, drugi brez. Nekateri (starejši) dojenčki morajo manj spati podnevi, da spijo ponoči. Nekateri bolje spijo na boku, drugi na trebuhu, tretji s pokrčenimi rokami in nogami (splani položaj). Nekateri starši preizkusijo tudi manj sočutne metode (npr. Ferberjevo) ali njene prijaznejše izpeljanke. Odločitev je na starših in nihče vam ne more garantirati, da bo kaj od tega delovalo pri vas. Lahko pa vendarle bo.

6. Ne podlezi mitom o spanju dojenčkov

Marsikatera družina podleže množici neresnic o spanju dojenčkov, ki pa nimajo kaj dosti skupnega z realnostjo. Dotaknimo se samo nekaj pogostejših: Otrok ne bo nujno bolje spal, če boste namesto dojenja uvedli mlečno formulo. Otrokovo zbujanje nima nič s kaloričnostjo materinega mleka – to je najboljša začetna hrana za dojenčka. Prav tako dojenček ne bo nujno bolje spal, če boste ukinili nočno dojenje ali flaško. In prav tako ne, če boste prej uvedli gosto hrano.

7. Zaupaj v misijo »enkrat bo gotovo minilo!«

Včasih je potrebno le sprejeti, česar ne moreš spremeniti. To je nasvet za vse tiste, pri katerih ne deluje prav nič, kar preizkusite in vam ostaja le misija »enkrat bo gotovo minilo«. Ker bo. Morda pri treh mesecih, morda pri šestih, pri letu dni, pri dveh, treh, štirih … Vsi otroci prej ali slej prespijo noč – pa četudi je do tja za starše dolga in boleča pot, na kateri si pomagajo z uspavanji v avtu, psihoterapijo ali čem tretjim. So otroci, pri katerih ne pomaga nobena posebna metoda in noben nasvet. Včasih so to bolj aktivni otroci, ki se težje umirijo. Včasih vpliva tudi karakter. Včasih jim ne da miru prebava. Včasih se čisto narobe poklopijo krči, razvojni mejniki, rast zob in spalne regresije. Včasih – kdo ve kaj. Srečno, ker enkrat bo gotovo minilo. Veliko je staršev, ki se borijo z izzivom nespanja svojih otrok in še mnogo več teh, ki so ga že uspešno premagali.