Ker se zavedamo, da smo mame ves čas opazovane, posledično tudi v sebi čutimo potrebo po stalnem primerjanju z drugimi. Ne da bi same to hotele, zapademo v začarani krog, ki hromi naše poslanstvo in jemlje našim otrokom tisto, kar smo jim sposobne dati le me. Dobra novica je, da dlje, ko si mama, lažje zaupaš sebi in ne čutiš več stalne potrebe, da bi se primerjala z drugimi. A ta pot je včasih predolga in negativna čustva premočna.
Tako kot pri vseh ostalih nezdravih razvadah si moramo za čimprejšnji izstop iz tega začaranega kroga tudi mame najprej priznati, da imamo težavo. V nadaljnjem koraku pa mora naš cilj postati prizadevanje, da primerjanje zamenjamo z nečim, kar je za nas dobro. S čim naj torej nadomestimo prostor, če ne analiziramo vzgojnih vzorcev, odločitev in rezultatov drugih mam?
1. Z zavedanjem, da popolnih mam ni
Ko se mame srečamo na ulici, se pogosto vprašamo: »Kako ti gre?« In tipični odgovor, ki ga dobimo je »Vse je super.« ali »Dobro nam gre.« Redko katera potoži, da njen devetletnik še moči posteljo ali da se mož obnaša, kot da mu je za družino malo mar. Svojih negativnih čustev nočemo kazati morda tudi zato, ker pri drugih hitreje kot negativne opazimo stvari, ki se nam zdijo čudovite, po katerih morda hrepenimo. Zato raje druga pred drugo skrivamo naša resnična doživljanja in občutja. Preden se pričnemo primerjati, se raje vprašajmo, ali imamo sploh vse informacije.
Dobra novica je, da dlje, ko si mama, lažje zaupaš sebi in ne čutiš več stalne potrebe, da bi se primerjala z drugimi.
2. Z zanimanjem, sočutjem, ljubeznijo, razumevanjem
Ko se sprehajamo po parku in naletimo na mamo, ki hrani svojega otroka po steklenički, se lahko v nas zbudijo občutki superiornosti, kajti me smo vse svoje otroke dojile. Toda ti občutki prej ko slej izginejo. Zato se poskusimo ob naslednji takšni priložnosti raje vprašati, zakaj je ta mama izbrala tak način hranjenja svojega otroka. Mogoče ima razlog, ki ga nikoli ne bomo izvedele in morda ji je, ker otroka na more dojiti, zelo težko. Več truda vložimo v ta način odzivanja, bolje se počutimo tudi same.
3. Namesto da se primerjamo z drugimi mamami, se raje urimo v hvaležnosti
Hvaležna drža nam pomaga, da v svojem življenju opazimo, kaj vse imamo, česa vsega smo obvarovane, kaj vse zmoremo. Zavedanje, da smo obdarjene z vsem, kar potrebujemo, pa vzame potrebo po primerjanju. Če želimo okusiti sadove hvaležnosti, moramo vaditi vsak dan: Morda vsak večer v nekaj trenutkih tišine premislimo, kako je potekal dan in se potrudimo najti tri stvari, za katere smo lahko hvaležne. V takšni drži vztrajajmo tudi v dneh, ko imamo občutek, da se nam je porušil svet.
Zavedanje, da smo obdarjene z vsem, kar potrebujemo, vzame potrebo po primerjanju.
4. Primerjajmo se le same s seboj
Vse, kar nas mora zanimati, je lasten napredek in želja, da bi napredovale v svoji materinski vlogi. Veselimo se vsakega najmanjšega izboljšanja, hkrati pa naj nam bodo ovire in padci zgolj priložnost, da bomo na koncu močnejše in bolj ljubeče mame. Če naš napredek ne bo viden takoj, naj nas to ne ustavi, kajti prej ko slej se bodo rezultati nakopičili in postali vidni v naših medsebojnih odnosih, počutju in dojemanju sveta. Primerjava same sebe, kakšna sem danes in kakšna sem bila pred tremi meseci, je edina pravična primerjava.
5. Omejimo čas, ki ga namenimo brskanju po internetu in za prebiranje komentarjev in objav
Seveda je dobro, da kdaj kaj preberemo in da smo v stikih z ljudmi, s katerimi nam brez pomoči sodobne tehnologije to ne bi bilo omogočeno. A internet predstavlja tudi past. Kolikokrat spremljamo socialna omrežja, kjer mame objavljajo najprisrčnejša doživetja iz družinskega vsakdana? Vse je lepo, urejeno, pospravljeno, otroci in starši vedno nasmejani, vse zmorejo, z vsako preizkušnjo se soočijo z levo roko. Ne vidimo pa, kaj se skriva za popolnostjo teh objav in slik. Ne vidimo bojev, s katerimi se sooča vsaka izmed mam. Ne čutimo njihovih srčnih bolečin. Ne opazimo posušenih sledov solz. Takšno primerjanje nam ne prinese nobene uporabne informacije, s takšnim primerjanjem zgolj vznemirimo same sebe. Nič nam ne bo manjkalo, če se od tovrstnih vsebin preprosto odklopimo.
Naj bo uspeh drugih zgolj odskočna deska, da iz sebe potegnemo najboljše, kar lahko. Ne stopimo na njihovo pot, temveč raje začrtajmo čisto svojo.
6. Uspeh drugih naj bo naš navdih
Namesto da se primerjamo in počutimo slabo, ko naletimo na mamo, ki ji gre dobro tako pri vzgoji kot tudi v poslu, se raje vprašajmo, kaj dela drugače kot me same. Kaj lahko spremenimo v svojem življenju, za kaj se moramo bolj truditi, čemu se moramo odpovedati … Naj bo uspeh drugih zgolj odskočna deska, da iz sebe potegnemo najboljše, kar lahko. Ne stopimo na njihovo pot, temveč raje začrtajmo čisto svojo.
7. Pred očmi imejmo svoje cilje, živimo po svojih vrednotah
Ne ukvarjajmo se s stvarmi, ki jih počnejo druge mame, nam pa ne pomenijo nič. Ne vznemirjajmo se, če naši vzgojni prijemi niso moderni ali najbolj cenjeni. Svojo energijo raje usmerimo v to, da na svoji edinstveni poti vztrajamo, hkrati pa ves čas iščimo odkrite odgovore na vprašanja: Kaj mi je najpomembnejše? Kakšna mama želim biti? Kaj v tem trenutku najbolj potrebujejo moji otroci? Bi lahko naredila kaj drugače? Po čem želim, da se me moji otroci spomnijo?
Zaupanje lastnim odločitvam ter notranjim občutjem je vse, kar mame potrebujemo za uspešno izpolnitev materinskega poslanstva. Ljubezen do sebe in drugih mam pa tista, ki podira zidove ter ustvarja skupnost mam, ki se med seboj ne primerjajo, temveč podpirajo, učijo in zavedajo, da je toliko, kot v danem trenutku zmorejo, za njihove otroke dovolj. Mame, si upamo porabiti manj časa za primerjavo in več veselja za to, da smo to, kar smo: takšne in drugačne – mame?
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!