6 načinov, s katerimi ublažimo ljubosumje in tekmovalnost med sorojenci

Thumbnail

Normalno je, da imajo otroci, ki živijo pod isto streho, med seboj nesporazume. Vedno želijo vsi naenkrat imeti točno TISTO igračo. Nihče se ne želi stuširati, ko jih prosimo, potem bi pa kar naenkrat bili vsi PRVI pod tušem.

Nesporazumi niso slaba stvar, z njimi se otroci učijo reševati konflikte. Ob tem, da se otroci med seboj neprestano dražijo, drug drugega provocirajo ali tepejo, pa nam vendar ni treba zamahniti z roko in reči: »Otroci, pač.« Otroke je potrebno naučiti, da se imajo med seboj radi ter da se med seboj spoštujejo in sprejemajo.

Kaj lahko storimo starši?

1. Ne primerjajmo otrok med seboj

Včasih mislimo, da bomo s primerjanjem motivirali otroka. Verjamemo, da bo izpostavljanje dobrih lastnosti sester ali bratov prineslo pozitivne rezultate. Za nekatere otroke to morda celo drži. Za večino pa je to način, ki vzpodbudi tekmovalnost v tem, kdo je boljši. To pa ne vodi ravno k harmoniji v odnosih.

Včasih mislimo, da bomo s primerjanjem motivirali otroka. Verjamemo, da bo izpostavljanje dobrih lastnosti sester ali bratov prineslo pozitivne rezultate.

Če želimo spodbuditi k boljšemu vedenju ali rezultatom, povejmo to brez vpletanja imen ostalih otrok. Rečemo lahko: »Želim, da se bolj potrudiš pri vajah igranja na klavir.« In ne: »Zakaj se ne potrudiš tako kot tvoja sestra?«

2. Ne zaznamujmo otroka

Vsak otrok ima lastnosti, ki pridejo bolj do izraza. Pomembno je, da se jih zaveda sam in da se jih zavedamo kot družina. Pomembno je tudi, da znamo drugega pohvaliti, ko je v nečem dober, in tega se morajo naučiti tudi otroci. Hkrati pa se je potrebno naučiti sprejeti, da neke lastnosti nima.

Če preveč poudarjamo, da je en otrok »ta zabaven«, drugi »ta pametni«, tretji »ta lepi«, otrok lahko ponotranji, da je vsa njegova vrednost v teh lastnostih. Hkrati ostale otroke nenamerno spodbujamo, da si želijo tudi oni ostalih lastnosti (ki morda pravzaprav sploh niso pomembne za srečno življenje!).

3. Ustvarjajmo timsko atmosfero

Otroci se pogosto pritožujejo, da morajo doma delati več kot sorojenci. Prav je, da ima vsak svoje zadolžitve (pospravljanje pižame, svoje postelje, svojih čevljev itd.). Pri nekaterih opravilih pa s spodbujanjem sodelovanja zmanjšamo tekmovalnost in primerjanje med seboj. Skupaj lahko pripravijo mizo, zložijo v in iz pomivalnega stroja, skupaj obesijo perilo in ga skupaj pospravijo.

Poleg tega jih povabimo, da sodelujejo pri načrtovanju družinskega dela in aktivnosti. S tem spodbujamo, da soodločajo o načrtih ali se sami javijo za zadolžitve (kam bomo šli, s čim se bomo igrali zunaj, kako bomo praznovali), s čimer se izognemo prepiranju.

 

4. Postavimo pravila, ki veljajo v našem domu

V svojem domu se moramo vsi počutiti varno in udobno. Vsak se mora počutiti sprejet brez strahu pred zasmehovanjem.

Ne pričakujmo, da bo med otroci ves čas trajalo eno samo popolno prijateljstvo, toda pravila, ki zagotavljajo potrebo po miru in varnosti, morajo biti jasna: prepovejmo nasilje, zmerjanje, vdiranje v zasebni prostor. Dodajte še svoja in jih imejte na vidnem mestu.

Pri nas doma sem izrezala srca, in nanje napisala imena otrok. Po dve srci skupaj sem povezala s petimi nitkami in jim razložila, da pomenijo povezanost med njihovimi srci. Vedno, ko prekršijo jasna navodila o spoštovanju drugega, prerežem eno nitko med srcema, na katerih sta imeni vpletenega. Ko so prerezane vse nitke, razložim, da sta njuni srci izgubili povezanost drug z drugim, in da jo je potrebno obnoviti – z opravičilom, z risbico, s pesmijo, z dobrim delom za drugega. Ko ugotovimo, da sta spet »povezana«, povežemo nove nitke. Deluje!

Ne pričakujmo, da bo med otroci ves čas trajalo eno samo popolno prijateljstvo, toda pravila, ki zagotavljajo potrebo po miru in varnosti, morajo biti jasna: prepovejmo nasilje, zmerjanje, vdiranje v zasebni prostor.

5. Okrepimo povezanost z vsakim otrokom posebej

V vsakodnevno rutino poskusite vključiti čas ena na ena z vsakim otrokom posebej. Kadar je eden od staršev večino časa sam z otroci in ko babic ni v bližini, je res težje. Ni pa nemogoče, potrebna je le dobra volja in malo iznajdljivosti. Ne glede na število sorojencev je mogoče najti vsaj petnajst minut v dnevu za vsakega posebej. Zato iščite načine, kako se boste vsakemu posebej toplo nasmehnili, ga objeli, prijeli za roko, pohvalili. Otrok mora vedeti, da je opažen, unikaten in pomemben v vaših očeh. Sprejmite njegovo povabilo k igri, preberite željeno knjigico, poslušajte ga in sprašujte. Odgovarjajte na njegove potrebe po pozornosti! Počnite stvari, ob katerih bo vaš otrok čutil, da ste tam samo zanj. S tem boste bistveno zmanjšali prepiranje med njimi, saj so prepiri pogosto posledica iskanja pozornosti.

6. Spravljajte svoje otroke v smeh!

Smeh v telesu zniža hormone stresa in poviša hormone, ki spodbujajo srečo in povezanost.  Lovita se, žgečkajta, pripovedujta si smešne zgodbe. Igrajta se zabavne igre, tekmujta v teku ali s kolesom, fotografirajta sama sebe in poskusita ob tem delati čimbolj smešne mimike obraza. Otrok, ki je dobre volje in nasmejan, se bo težko prepiral z drugimi. Če pa vam uspe nasmejati več otrok naenkrat, boste hkrati še med njimi krepili povezanost.

Vir: mamablog.teach-through-love.com 

Foto: keyword-suggestions.com, livestrong.com